Tiskane izdaje
Ljubljana – Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) nasprotuje nekaterim določilom vladnega predloga zakona o davčnem potrjevanju računov. Ne strinja se z ureditvijo, ki breme nadzora nad plačevanjem davka prevaljuje na ramena potrošnika. Zato je vladi in poslancem poslala v razmislek predlog za določene spremembe zakona.
»Uveljavljanje garancije za izdelke je potrošnikova pravica in ne dolžnost, zato je predpisovanje kazni, če potrošnik ne hrani računa, neutemeljeno. Glede na zagroženo višino kazni pa je to tudi povsem nesorazmeren ukrep, saj je potrošnik lahko kaznovan z višjo globo, kot je vreden izdelek, ki ga je kupil,« svoje stališče utemeljujejo v ZPS. Potrošnik, ki ne shrani računa, bo kaznovan že s tem, da morda ne bo mogel uveljaviti garancije. Po podatkih ZPS tudi nobena članica EU ne predpisuje kazni, če potrošnik ne hrani računa do izteka garancije.
Po mnenju potrošniške organizacije kupec ne more biti odgovoren ne za pravilnost izdajanja računov in odvajanja davka, ne za nadzor nad tem. To je naloga pristojnih nadzornih organov.
Vladi in poslancem predlagajo konkretne spremembe predloga: Črtajo naj 3. odstavek 12. člena, ki določa, da mora kupec zadržati račun do poteka garancijske dobe ter ga na zahtevo predložiti pooblaščenemu inšpektorju.
Drugi odstavek istega člena naj se, svetuje ZPS, spremeni tako, da bo jasno, do kdaj naj kupec zadrži račun. Namesto preohlapne dikcije »neposredno po odhodu« bi veljalo zapisati, da ga mora zadržati oziroma na zahtevo pokazati inšpektorju »neposredno ob izhodu iz poslovnega prostora«. To bolj jasno opiše, koliko časa in na kakšni razdalji po odhodu iz poslovnega prostora velja zakonska zaveza.
V celoti bi morali po mnenju zveze potrošnikov tudi črtati 17. člen, ki določa globo v višini od 40 do 400 evrov, če kupec blaga oziroma storitve ne prevzame in zadrži računa do poteka garancijske dobe oziroma ga na zahtevo ne predloži pooblaščeni osebi.
Varuhe potrošnikov moti tudi to, da zakon plačilo s plačilnimi in kreditnimi karticami šteje kot plačilo z gotovino. Opozarjajo, da pomeni izenačitev veliko, a nepotrebno in nesorazmerno finančno obremenitev za ponudnika blaga ali storitve in to ponazarja z lastnimi izkušnjami pri lastnem poslovanju in pri prodaji edine potrošniške revije v Sloveniji, Vipa. ZPS je po odtegnitvi sistemskega vira sofinanciranja popolnoma odvisna od pobrane članarine in prodaje Vipa. Zato je do potrošnikov prijazna in jim omogoča uporabo sodobnih plačilnih poti, prek interneta s kartico ali moneto.
Če bodo v prihodnje tudi taka plačila veljala za gotovinska, bo ZPS (podobno pa tudi vsaka druga nevladna organizacija) nosila dodatno breme stroškov nabave in vzdrževanja programa in programske opreme. »Plačilo s plačilnimi in kreditnimi karticami nikakor ne more pomeniti gotovinskega poslovanja, saj je pri tovrstnem poslovanju zagotovljena sledljivost denarnega toka. Plačila s kreditnimi in plačilnimi karticami na ta način interpretira tudi Finančna uprava RS. Predpis, ki ureja le posamezno ožje področje, zato ne more neposredno vplivati in spreminjati širše ureditve opredelitve plačilnih sredstev, ampak mora obstoječi ureditvi slediti,« so prepričani v ZPS.
