Davčni kamen okoli vratu državnih bank

Ljubljana − Negotovost pri uveljavljanju slabitev za slaba posojila v petih podržavljenih bankah se nadaljuje. Inšpekcijski nadzor, ki ga je zaradi tega v bankah v začetku leta začel Furs, še ni končan, in če ne bo dogovora, se lahko po mnenju poznavalcev vleče še leta, kar bi lahko vplivalo tudi na privatizacijo NLB in Abanke.

Poročali smo že, da Finančna uprava (Furs) v Novi Ljubljanski banki, Novi KBM, Abanki, Probanki in Factor banki za pet let nazaj preverja, ali je šlo pri rezervacijah in slabitvah pri slabih posojilih resnično za davčno priznane odhodke. To se je doslej vedno obravnavalo tako, zdaj pa Furs od primera do primera preverja, kako bo obravnaval te odhodke. Šlo naj bi za obdobje od leta 2009 do 2013. Ocene, koliko dodatnega davka bi banke, sanacija katerih nas je stala pet milijard evrov, zato utegnile plačati, ni mogoče dobiti, znano pa je, da je bilo slabitev za več milijard evrov.

Olajšava ni samoumevna

»Pregledi se nanašajo na daljše časovno obdobje. Gre za zahtevne in dolgotrajne postopke, v katerih se iz davčnega vidika presoja upravičenost uveljavljanja odhodkov iz naslova oslabitev in odpisov posojil. Če bo v teh postopkih ugotovljeno, da so banke ravnale v nasprotju s postopki, ki so predpisani za dodeljevanje oziroma spremljavo posojil, davčni organ obravnavanih odhodkov ne bo mogel davčno priznati,« odgovarjajo na Fursu. Kot so pojasnili že spomladi, bodo presojali, ali je banka ravnala kot skrben in dober gospodar. Konkretnejših odgovorov na Fursu nismo dobili, ker da gre za davčno tajnost.

V bankah in revizijskih hišah se s takšnim pristopom Fursa ne strinjajo. Andreja Škofič Klanjšček iz Deloitta pravi, da so slabitve za slaba posojila po zakonu o dohodku pravnih oseb davčno priznani odhodek in da zakon nikjer ne postavlja posebnih pogojev za to. Institut dobrega gospodarja, na kar se v svojem stališču sklicuje Furs, po njenih besedah ni nikjer res natančno opredeljen, zato lahko to presojajo le strokovnjaki oziroma sodišča.

Med tnalom in nakovalom

Pri tem pa so se banke znašle med tnalom in nakovalom. Regulator, politika in javnost so od njih zahtevali, da ugotovijo nepravilnosti, ki so v preteklosti vplivale na nastanek bančne luknje, in da podajo tudi ovadbe, zdaj ko to počnejo, pa se jim utegne zgoditi, da bo Furs to pri posameznih poslih jemal kot argument za nepriznanje davčne olajšave.

Kako bo Furs presojal gospodarnost podelitve posameznega posojila, se sprašujejo tudi v bankah, saj menijo, da so podlaga za to lahko le pravnomočno dokazana oškodovanja. Na Fursu pa pravijo, da so sodni postopki od davčnih neodvisni in da se pri tem uporabljajo drugačna načela in dokazna sredstva.

Doslej 89 kazenskih ovadb

Na generalni policijski upravi pojasnjujejo, da je policija pri preiskovanju kaznivih dejanj na področju bančne kriminalitete od začetka leta 2013 do 20. novembra 2015 zaznala 223 sumov kaznivih dejanj, ocenjena škoda teh dejanj pa znaša okoli 768 milijonov evrov. Doslej je bilo s kazensko ovadbo končanih 89 sumov kaznivih dejanj, za katere je bilo na pristojna državna tožilstva podanih 67 kazenskih ovadb, ocenjena škoda pri njih pa znaša 269 milijonov evrov.

Dokončnega sodnega epiloga teh zadev še ni bilo, postopki pa se lahko vlečejo še leta. Poleg tega različna sodišča, kot v primeru NKBM, v enakih zadevah odločajo različno.

Tako v NLB kot v NKBM potrjujejo, da inšpekcijski nadzor Fursa še poteka, v Abanki pa pravijo, da konkretnih postopkov nadzornih institucij ne komentirajo. A če bankam ne bo uspelo doseči dogovora s Fursom, se lahko postopek tega davčnega nadzora vleče še leta, je slišati v bankah.

Nižanje kupnine za banke

To pa ne vnaša le negotovosti glede prihodnjih obveznosti, ampak lahko negativno vpliva tudi na načrtovano privatizacijo NLB in Abanke; prva naj bi bila izpeljana do konca 2017, druga do konca 2019. Ta problem je bil že prisoten pri prodaji NKBM, kjer sta se država in kupec, ameriški sklad Apollo, dogovorila za delitev morebitnih stroškov, če bi finančna uprava banki naložila plačilo dodatnega davka. To bo za državo pomenilo nižjo kupnino.

Niti upanja na zastaranje ni več. Pravica do odmere davka od dohodkov pravnih oseb bi za leto 2009 zastarala že konec marca letos, a kot pojasnjujejo na Fursu, je uvedba davčnih inšpekcijskih nadzorov tek zastaranja prekinila.