Tiskane izdaje
Ljubljana – Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije si bo še naprej prizadevala pripeljati zakon o davku na nepremičnine pred ustavno sodišče, je danes sklenil njen upravi odbor. Pridružila se bo podpisnikom iniciative proti davku na nepremičnine, ki bodo ustavno presojo zahtevali, ko bo zakon začel veljati.
Zbornica sama ne more zahtevati presoje
»Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) bo s preostalimi podpisniki iniciative proti davku na nepremičnine zahtevo za ustavno presojo vložila, ko bo zakon začel veljati,« se je včeraj odločil upravni odbor zbornice, potem ko mu je Erik Kerševan kot nosilec obsežne pravne utemeljitve za zahteve ocene ustavnosti poročal, na katere ustavne in pravne določbe so se oprli avtorji.
Obrtno-podjetniška zbornica sama ne more vložiti zahteve za presojo ustavnosti zakona, ki je od 9. decembra objavljen v 101. številki uradnega lista, veljati pa bo začel 1. januarja 2014. Upravni odbor se je strinjal, da s svojo zahtevo pridružijo ustanovam, ki to pravico imajo: skupini vsaj 30 poslancev, državnemu svetu ali Združenju občin Slovenije.
Veliko pravnih vprašanj o davku na nepremičnine
Obrtno-podjetniška zbornica se je odločila, da se v tako pomembno zakonsko bitko ni mogoče podati golih rok:pri Inštitutu za javno upravo na ljubljanski pravni fakulteti je naročila študijo o pravnih izhodiščih za za zahtevo o presoji ustavnosti zakona o davku na nepremičnine.
Predstavnik inštituta in nosilec študije o pravnih podlaga za zahtevo o presoji ustavnosti dr. Erik Kerševan je danes upravnemu odboru zbornice povedal, da je v zakonu več določb, ki so primerno izhodišče za takšno zahtevo: na primer vprašanje neenakosti davčnih zavezancev, nesorazmernosti davka, pomanjkanja pravnih sredstev, saj ne omogoča pritožbe zoper napačno vrednotenje nepremičnin, na katerem sicer temelji novi davek ...
»Pravnih vprašanj v zvezi z novim davkom je veliko. To ugotavljamo mnogi, ki se ukvarjamo s področjem prava. Razloge je mogoče najti ne morda le v slabih namenih, ampak tudi v izjemnem hitenju, saj je bil zakon sprejet z neverjetno hitrostjo, in to v tako ključnih časih, ko je res treba razmisliti o vsakem koraku, in ko lahko vsako novo breme – in to je davčno breme – za podjetništvo, obrt, kmetijstvo, gospodarstvo, povzroči posledice, ki jih nekdo ni niti načrtoval niti želel. Ob tem pa ima lahko, kar se tudi že kaže v javnih razpravah, pravna problematika tega zakona tudi pomemben vpliv na to, kako ljudje občutijo pravičnost in s tem povezano pravilnost tega davka,« je dr. Erik Kerševan odbornikom povedal o razsežnosti vprašanj, ki jih zakon o davku na nepremičnine postavlja pred pravnike.
Ves davčni zakon najbrž ne bo padel
Zahtevo za presojo ustavnosti je že oddala stranka Janeza Janše SDS, napovedala jo je tudi Skupnoat občin Slovenije in neaktere občine. Novi zakon o davku na nepremičnine bo torej zanesljivo »prišel do ustavnega sodišča, ni pa mogoče predvideti, kaj bodo o besedilu povedali ustavni sodiniki.
V obrtno-podjetniški zbornici upajo, da se bo na ustavnem sodšiču zgoda o davku na nepremičnine končala, a ugledni pravni strokovnjak dr. Erik Kerševan ne pričakuje, da bo ustavno sodišče zavrnilo vse besedilo davčnega zakona.
»Gospod profesor, če pravite, da ustavni sodniki najbrž ne bodo vsega zakona razglasili za neustavnega, kaj ostane nam državljanom, kako naj se upremo nerazumni vladi, ki sprejema takšne zakone in ne posluša državljanov, kaj ji sporočajo, kaj naj torej naredimo« je znanega pravnika spraševal član upravnega odbora avtoprevoznik Andrej Klobasa. »Na del vprašanja lahko odgovorim. Zahteva za presojo ustavnosti na ustavnemu sodišču je pravi korak v sodobni državi,« mu je zagotovil dr. Erik Kerševan.
»Temeljni problem skladnost s 14. členom ustave«
»Temeljni problem je skladnost tega zakona s 14. členom ustave in potem v tej zvezi tudi s prvim členom prvega protokola evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o varstvu vseh pred zakonom v skladu z načelom enakosti in tudi o varstvu premoženja skladno z načelom enakosti. To seveda pomeni, da naj bi bil tisti, ki ima več premoženja, obdavčen bolj kot tisti, ki ima manj premoženja,« je povedal znani pravnik.
Kot posebno sporno je omenil posplošeno tržno vrednost, ki bo izhodišče za obdavčitev: »Zakon obdavčuje nepremičnine na podlagi nekih abstraktnih modelov vrednotenja. Nepremičnina je v davčne namene vredna izključno toliko, kot piše v evidenci geodetske uprave. To bo povzročilo, in že povzroča, velike težave pri razumevanju tega davka kot skladnega z načelom enakosti in tudi kot pravičnega. Če je lahko zemljišče ovrednoteno zgolj na podlagi čisto abstraktnih izračunov, kako boste dokazali, da ste zanj v preteklem letu plačali polovico manj? Če zelo poenostavim: če boste prinesli pogodbo, da ste vaše poslovne prostore kupili za znesek, ki je polovico nižji od zneska v evidenci geodetske uprave, vam to pri obdavčenju ne bo čisto nič pomagalo.«
Dohodnina za zgled
Inštitut za javno upravo v utemeljitvah za ustavno presojo, ki jih je izdelal za zbornico, med drugim ugotavlja, da bo prav zaradi uporabe posplošene tržne vrednosti za davčno osnovo mogoče, da bo nekdo plačal malo davka in nekdo drug veliko preveč, saj se bo lahko občutno razlikovala od dejanske vrednosti, ki bi jo lastnik dosegel s prodajo nepremičnine na trgu: »To je tisto, česar zakon ne bi smel dopuščati. Zakon bi moral vsebovati mehanizme, ki bi to preprečevali. Ustava zahteva, da mora imeti kateri koli zavezanec, ki se mu nalaga obveznost, pošten postopek, kar govori 22. člen ustave, in ustrezno pravno sredstvo, torej pritožbo po 25. členu ustave, ter sodno varstvo proti odločitvi oblasti po 23. členu ustave. Zdaj pa po zakonu nima mehanizma, s katerim bi izkazoval, da so njegov objekt napačno vrednotili ali da so storili kakšno drugo napako,« je pojasnil Erik Kerševan.
Posebej je poudaril še vprašanje pritožbe na odmero davka: »Zakon je vsem davčnim zavezancem odvzel celoten prvostopenjski postopek. Prvi akt, ki ga bo dobil, bo izvršljiva odločba, ki je pritožba ne bo zadržala.« Takšna zakonska rešitev, ki od zavezanca zahteva plačilo davka, čeprav je izračun napačen, ni nujna, je opozoril Kerševan, zakonodajalec bi se lahko zgledoval po zakonu o dohodnini: »Dohodnina je najbolj kompleksen davčni sistem, ki ga imamo, pa tam ni bilo treba sprejeti takšnih bližnjic, takšnih postopkovnih rešitev, ki posegajo v ustavne pravice posameznika. Tam je možen do evra natančen izračun tega, kar je nekdo zaslužil, pa tudi ugovor zoper informativni izračun.«
Obrtno-podjetniška zbornica sama ne more vložiti zahteve za presojo ustavnosti zakona o davku na nepremičnine, pravni odbor pa se je strinjal, da se s svojo zahtevo pridruži ustanovam, ki to pravico imajo: skupini vsaj 30 poslancev, državnemu svetu ali Združenju občin Slovenije.
Davek kot institut bo obstal
»Zakon v celoti ne bo spoznan za protiustavnega, kajti davek na nepremičnine poznajo številne ureditve in tudi po naši ni neustaven kot institut,« ugotavlja dr. Erik Kerševan. Vsakršna odločitev ustavnega sodišča o novem davku bo po njegovih besedah pomembna: »Kakor koli bo odločilo, bo pomembno zaznamovalo nadaljnji razvoj našega davčnega prava in lahko postavi tudi pomembne omejitve tega, koliko se lahko z davki obremenjuje gospodarstvo in podjetništvo.«
