Davek na nepremičnine ne davi povsod enako

Ljubljana – Obdavčitev nepremičnin se po državah precej razlikuje. V Španiji o vsem odločajo občine, Italijani se prepirajo o tem, ali obdavčiti tudi rezidenčna stanovanja, v Avstriji so davčne stopnje minimalne, madžarske lokalne skupnosti ga pobirajo, če hočejo, na Hrvaškem davka še ni.

Primerjava s Švedsko

Milan Starc iz naselja Parižlje v občini Braslovče je več desetletij živel in delal na Švedskem. Meni, da je obdavčitev nepremičnin, ki jo pripravlja slovenska vlada, nespodobno pogoltna. Na Švedskem še živita njegova otroka: »Za primerljivo hišo, kot je moja tu v Sloveniji, sin na Švedskem plača 90 evrov davka. Jaz zdaj plačam 80 evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Če upoštevam vrednost hiše, tudi če bo nižja, bom po novem plačal skoraj 300 evrov davka. Toda na Švedskem so plače trikrat višje kot pri nas. Komunale tam sploh ne plačujejo, elektrika je 30 odstotkov cenejša.« Poleg tega, dodaja, si Švedi davčno osnovo pri dohodnini znižajo za obresti na stanovanjska posojila, pri davku na nepremičnine pa za vsa popravila. Slovenska vlada v predlogu zakona takšne

»Z nepremičninami je v Italiji groza in strah. Prvič, ker že beseda pove, se ne premikajo, zato jih ni mogoče skriti ali zatajiti. Vlada preprosto ve, kje so, zato lahko po njih lomasti. Pri stanovanjskih nepremičninah je prva hiša, v kateri živi lastnik, še kolikor toliko razbremenjena. Pri drugih stanovanjih – v najemu, vikendih in podobno – nima lastnik nobene olajšave,« nam pripoveduje tržaški rojak Giuliano Nadrah, davčni in poklicni svetovalec. Pred leti so sosedje Italijani plačevali nepremičninski občinski davek ICI in ta je bil z olajšavami še kar znosen, pravi sogovornik, toda potem je prišel IMU: »IMU, enotni nepremičninski davek, ki pripada tudi državi, je uvedla Montijeva vlada. Ohranil je samo olajšavo za stanovanje, v katerem živi lastnik, nič več tudi za zakonce in sorodnike. Poleg tega se je osnova pri tem davku v primerjavi z ICI povečala za 60 odstotkov,« pripoveduje sogovornik o davčni nadlogi, ki jezi sosede.


Italija: davek je, visok je, ni pa jasno, ali je veljaven

Davek na nepremičnine je že dobri dve leti vroči kostanj v italijanskem parlamentu, med lastniki nepremičnin pa nočna mora. Še zdaj ni jasno, ali velja tudi za rezidenčno stanovanje ali ne, ali bodo morali kaj več plačevati tudi bogataši. Zaradi političnih igric med partnerji v vladni koaliciji niti oktobra še ni jasno, ali bodo morali davkoplačevalci plačati tudi drugi obrok letošnjega davka ali pa bodo davek odpravili in si izmislili novega. Prvi obrok je bil za nepremožne lastnike stanovanj zelo visok.

Sedanji davek, imenovan IMU (enotni občinski davek), si je omislila zadnja Berlusconijeva vlada pod pritiskom Severne lige, ki je zahtevala manj odtoka denarja v Rim. Poznejša Montijeva vlada je davek spremenila tako, da je na pritisk Bruslja vključila tudi rezidenčno stanovanje. V državi, kjer imata dve tretjini prebivalcev lastno stanovanje, se to prej ni dogajalo.

Odkar je od pomladi na oblasti široka levo-desna koalicija, se partnerji prepirajo o nepremičninskem davku, ki ga hoče desnica odpraviti, levica pa izenačiti davkoplačevalce, k večjemu plačevanju prisiliti tudi bogataše, urediti pa tudi plačevanje s Katoliško cerkvijo, ki je največji nepremičninski lastnik. Plačilo davka je obvezno tudi za hišo ali stanovanje, ki ga ima italijanski državljan na tujem (denimo Tržačani na slovenskem Krasu ali Rimljani na Karibih). Najbolj vroče debate o davku potekajo prav te dni, izid je negotov. Davek na nepremičnine v Italiji plačujejo v dveh obrokih, letos so lastniki že plačali prvega.

Davčna osnova je vrednost nepremičnine na podlagi katastrskega zajema, popravljena z različnimi koeficienti. Za rezidenčna stanovanja je davčna stopnja 0,40 odstotka, za nerezidenčna pa 0,76 odstotka od osnove. Davek pripada državi in lokalnim skupnostim, občine lahko vplivajo na stopnjo obdavčitve.

Za prvo stanovanje, če je, denimo, dvosobno, mora lastnik odšteti 472 evrov, za drugo stanovanje pa vsaj še enkrat toliko. Za garažo, ki pripada stanovanju, 157 evrov. Druga garaža stane 262 evrov davka, pisarna 1200 evrov, kmetijsko zemljišče pa 31 evrov za hektar. Med občinami so razlike, povprečno pa rezidenčno stanovanje zahteva 584 evrov davka, druga hiša pa skoraj 1100 evrov.

Lani je država pobrala štiri milijarde davka na rezidenčna stanovanja, 10,7 milijarde evrov na drugo hišo, devet milijard na pisarne, obrtne delavnice in industrijske objekte. Skupaj je v davčno blagajno prispevalo skoraj 26 milijonov davkoplačevalcev.

Cerkev, največji nepremičninski lastnik v državi, plačuje davek za dobičkonosne objekte, vendar se temu izogne povsod, kjer je nepremičnini dodan sakralni objekt. O strogo sakralnih se še niso sporazumeli, doslej ni plačevala nič.

Avstrijci odavčujejo dohodke kot pri nas

V Avstriji so nepremičnine obdavčene z enotno 0,2-odstotno stopnjo, osnova zanjo pa je ocenjena vrednost na podlagi zakona o vrednotenju. Evidence nepremičnin vodijo v državnem katastru in zemljiški knjigi. Z omenjeno stopnjo so obdavčene tako zgradbe kot tudi zemlja in gozdovi. Davek pobira država, pripada pa lokalnim skupnostim, ki njegovo stopnjo lahko nekajkrat, tudi do petkrat, povečajo. Tako je bila dejanska povprečna davčna stopnja v Avstriji 0,8-odstotna. Prvih 3650 evrov vrednosti stanovanjske nepremične se obdavči z 0,05-odstotno stopnjo, naslednjih 7300 evrov z 0,1-odstotno, ostanek vrednosti pa z 0,2-odstotno stopnjo. Madžari enotnega davka na nepremičnine nimajo. Določajo ga lokalne skupnosti samostojno, ponekod ga ne zaračunavajo.

Hrvaška: napovedani davek bodo občutili tudi Slovenci

Na Hrvaškem davka na nepremičnine (še) ni. Vsaj za zdaj. Namera vlade, ki jo vodi Zoran Milanović (SDP), je, da bi ga uvedli že letos, vendar se je temu uprla koalicijska partnerica narodna (liberalna) HNS, ki jo vodi zunanja ministrica Vesna Pusić, v saboru pa ima petnajst »rok«, ki jih premier Milanović res močno potrebuje za obdržanje Kukuriku koalicije na oblasti in koalicije na sploh.

Uvajanje davka na nepremičnine na Hrvaškem bi navsezadnje zelo občutili tudi slovenski lastniki nepremičnin v najmlajši članici EU, saj je po podatkih kar 130.000 nepremičnin na Hrvaškem v lasti slovenskih državljanov. Vendar hrvaški finančni minister Slavko Linić vztraja pri uvedbi davka na nepremičnine, prav te dni pa je dejal, »da je omenjeni davek pravzaprav zlata finančna rezerva« oziroma »rezerva za polnjenje domačega proračuna ...«

Znano je, da naj bi bil osnutek nepremičninskega zakona sicer napisan, o vsebini pa hrvaški mediji ne pišejo, saj ga finančno ministrstvo uspešno skriva pred očmi radovedne javnosti. Ta se davka, ne glede na vse, kar malo boji, saj naj bi to bil za lastnike »le še en davek, ki ga bo država naložila na ramena državljanov«.

Bolj kot davek na nepremičnine pa je te dni Hrvaško javnost razburjala napoved, da naj bi država resno razmišljala tudi o uvedbi t. i. cerkvenega davka, s katerim bi obdavčili njene dejavnosti. Cerkev se je, razumljivo, uprla in sporočila, da bo v primeru cerkvenega davka takoj zahtevala povračilo skoraj 35.000 nepremičnin, ki jih je država odvzela hrvaški cerkvi. Navsezadnje pa bi tudi »civilni« davek na nepremičnine skoraj zagotovo prizadel tudi Cerkev; kot lastnico tolikih nepremičnin, ne glede na to, da sklenjeni sporazum med Hrvaško in Vatikanom hrvaško Cerkev izključuje kot plačnika velike večine dajatev.

Hrvaški analitiki so si bolj ali manj edini, da bo tudi na Hrvaškem kmalu sprejeta odločitev o davku na nepremičnine – prvi in edini razlog je presušen državni proračun. Rok, do katerega naj bi davek sprejeli, pa je pomlad 2014. Bo pa to tudi večinoma odvisno le od političnega razmerja in politične volje.