Tiskane izdaje
Ljubljani – Vlada je včeraj sprejela »celovit načrt davčnih projektov«, ki jih načrtuje še letos, a podrobnosti ne razkriva. Minister za finance Dušan Marmor se je po osmih minutah na novinarski konferenci nemudoma umaknil pred vprašanji o razbremenitvi dela, ki jo je napovedal: »Saj veste, da ste prezgodnji.« O prenovi davčnega sistema, tako imenovani davčni reformi, ki si jo je vlada zamislila v celovitem načrtu je pvoedal, da bodo »obrisi pripravljeni do konca leta«.
Ne želijo, da bi se nesreča z davkom na nepremičnine ponovila
Hkrati z davčnim načrtom za letošnje leto je vlada imenovala usmerjevalni odbor »za spremljanje in usmerjanje izvajanja celovitega načrta projektov na davčnem področju«. Vodil ga bo minister za finance Dušan Mramor, poleg njega bo v odboru tudi več drugih predstavnikov ministrstva in finančne uprave, drugih ministrstev, sindikatov delodajalcev in strokovne javnosti.
O davku na nepremičnine, ki najbolj zanima javnost, je Mramor povedal, da je le težko pričakovati, da bi ga uvedli že leta 2016, čeprav bi zakon o tej dajatvi dobili še letos: »Mislim, da bo novi davek na nepremičnine začel veljati leta 2017. Potrebni so še podzakonski akti, uskladitev evidenc ... Ne bi želeli, da bi se ponovilo, kar se je z davkom na nepremičnine že zgodilo.« Ustavno sodišče je marca lani razveljavilo zakon o davku na nepremičnine, ki ga je dala uzakoniti tedanja vlada Alenke Bratušek. Hkrati z njim so ustavni sodniki razveljavili še več določb zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki so bile povezane z obdavčitvijo.
O nepremičninah še maja
Po ministrovih besedah se z davkom na nepremičnine v vladi že ukvarjajo: »Imamo posebno delovno skupino, ki se ukvarja s tem davkom. S skupino se bomo prvič sestali prihodnji teden. Prišla je že do določenih sklepov. Pospešeno si prizadevamo, da bi davek na nepremičnine uvedli čim prej. V povezavi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča se vse od leta 1991 pojavljajo različne dileme.«
Vlada Mira Cerarja je februarja ustanovila projektni svet za koordinacijo in usmerjanje projekta priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin ter projektno skupino za izvedbo projekta: naloga sveta je pripraviti izhodišča in časovni načrt za izvedbo projekta, projektna skupina bo izvajala naloge na operativni ravni.
»Projektni svet se je sestal na petih sejah, praviloma se sestaja vsakih štirinajst dni. Projektna skupina se sestaja tedensko. Delo obeh skupin je osredotočeno na pripravo akcijskega načrta, ki bo vseboval usmeritve in časovnico za prihodnje rešitve, ki pa jih mora vlada nato potrditi. Potrjen akcijski načrt bo podlaga za nadaljevanje dela sveta in skupine. Vlada naj bi o predlogu akcijskega načrta razpravljala v drugi polovici maja,« je mogoče izvedeti na ministrstvu za finance.
Člani sveta in skupine so se z izjavo zavezali, da o svojem delu ne bodo razpravljali v javnosti, ampak bodo spoštovali medsebojni dogovor o obveščanju javnosti.
Občine za izboljšave Nusz
Tudi vlada Mira Cerarja načrtuje, da bo z novim davkom povzela tri nepremičninske dajatve, ki vse pripadajo občinskim proračunom: nadomestilo (Nusz), davek na premoženje po zakonu o davkih občanov in pristojbino za gozdne ceste. Kakor je mogoče razumeti načrte vlade, bo dajatev še naprej pripadala občinam, zavezala pa se je tudi, da v prenovljeni obliki zavezancev ne bo obremenila bolj, kot jih sedanje nadomestilo.
V projektni svet in delovno skupino, ki se ukvarjata z nepremičninskim davkom, sta vključeni tudi združenje in skupnost slovenskih občin. V zvezi z odločbo ustavnega sodišča, s katero je razveljavilo davek na nepremičnine, se pojavljajo različna tolmačenja o učinkih na predpise, ki občinam omogočajo odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča: po nekaterih mnenjih zaradi odločbe ne spreminjati vrednosti točke, na kateri temelji odmera. Minister Mramor je bil danes glede takšnih vprašanj kratek: »Trenutno je status, kakršne je.«
V Skupnosti občin Slovenije so zaradi prenove davka na nepremičnine imenovali svojo delovno skupino, ki se z davkom ukvarja na ravni skupnosti. Tudi v skupnosti opozarjajo na »problematiko v zvezi s sprejetimi občinskimi odloki o Nusz in v zvezi s spreminjanjem oziroma določanjem vrednosti točke za odmero Nusz s sklepi, kjer nastajajo različne interpretacije odločbe ustavnega sodišča«.
V delovni skupini na ravni skupnosti ugotavljajo, da bi bilo treba »glede na to, da gre za davek, katerega finančni izkupiček bo namenjen izključno občinam, zagotoviti občinam avtonomijo odločanja, da same, tako kot so do zdaj, odmerijo Nusz in tako izvajajo zemljiško politiko občine, ne pa dodatno obremenjujejo ljudi«. Skupnost občine je na sestanku svoje delovne skupine za nepremičnine poročala: »Strinjali so se, da podpirajo izboljšavo Nusz, vendar mora odmera ostati v domeni občin.«
