Dediščina Probanke v Mariboru z 21 zaposlenimi  

Ljubljana − Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je pred dobrega pol leta ustanovila družbo za upravljanje portfeljev NPL Port. Ta doslej dobiva prihodke samo od opravljanja storitev za DUTB, ni pa prihodkov našla tudi na trgu. DUTB pa je prejela nekaj interesa za nakup NPL Porta.

DUTB je maja lani ustanovila hčerinsko družbo, ki za slabo banko opravlja podporne storitve pri upravljanju njenega portfelja, kot so IT, administracija in podporne službe. Do pripojitve k DUTB je te storitve zanjo opravljala Probanka. DUTB pa je po pripojitvi to dejavnost izločila in na hčerinsko družbo prezaposlila 21 zaposlenih.

Družba s sedežem v Mariboru, vodi jo Jože Dover, izvaja IKT-storitve ter zaledne, računovodske in poročevalske storitve pri upravljanju terjatev. Njena vizija je postati vodilno regionalno podjetje za nudenje profesionalnih portfeljskih storitev, je zapisano na njeni strani.

Trenutno je njena stranka le DUTB, s preverjanjem trga za možnosti izvajanja storitev drugim družbam pa je pričela oktobra, so pojasnili v DUTB. Potencialne stranke NPL Porta so banke in druge finančne ustanove ter vlagatelji v tvegane terjatve in drugo tvegano premoženje.

Ob ustanovitvi so na DUTB dejali, da bodo NPL Port po možnosti prodali do konca lanskega leta. Zdaj pravijo, da preučujejo možnosti prodaje te družbe. »Postopek prodaje se bo začel, ko bodo za prodajo vzpostavljeni vsi ustrezni pogoji in bodo potencialni vlagatelji zanjo izkazali dovolj interesa. Doslej je DUTB že prejela nekaj izkazanega interesa,« so dejali na DUTB.

Spomnimo, ustanovitev tovrstne družbe je predlagala že tedanja izredna uprava Probanke, ki jo je vodil tudi Imre Balogh, sedanji glavni izvršni direktor DUTB. A vlada takrat ustanovitve takšne družbe ni podprla. Igo Gruden, tedanji predsednik izredne uprave Probanke, je v intervjuju za Delo tik pred pripojitvijo mariborske banke k DUTB povedal: »Probanka je imela lasten razvoj podpore bančnemu poslovanju, kot kaže, enega izmed boljših. Ob upravljanju terjatev in srečanjih s tujimi investitorji smo ugotovili, da za oživitev trga nedonosnih terjatev v Sloveniji manjkajo podporne storitve, ki bi jih na trgu zagotavljali neodvisni izvajalci.«