Tiskane izdaje
Ljubljana – Hranilnica Lon je z nekaj več kot 250 milijonov evrov bilančne vsote druga najmanjša bančna institucija v državi. V nedavni dokapitalizaciji so zbrali slaba dva milijona evrov in predsednik uprave Jaka Vadnjal pravi, da bodo sredstva vsaj do konca leta zadoščala.
V načrtih do leta 2020 ste med drugim predvideli, da boste prevzeli vsaj eno manjšo finančno institucijo. Edina bančna institucija, manjša od vas, je Hranilnica Vipava. Napovedujete njen prevzem ali širite dejavnost na kakšna druga finančna področja?
Eden od načinov širitve poslovanja je tudi s prevzemi. Ves čas iščemo potencialne tarče, ni pa mišljeno nujno banke. Obstajajo še druge finančne institucije od lizinga, faktoringa, različnih zavarovalnih družb. Nismo se opredelili, smo pa pozorni na morebitne priložnosti in pustimo času čas. Nikogar ne bi želel imenovati, gledamo pa kup finančnih podjetij. Od daleč.
Banke dejansko opuščajo storitve faktoringa, lizinga, tako da priložnosti na trgu najverjetneje so.
Priložnosti zagotovo so. Sploh lizing je zanimiv, saj je na trgu zaznati, da je povpraševanje predvsem pri financiranju osebnih vozil, recimo do zneska 20.000 evrov, večje, kot lahko obstoječa lezinška ponudba financira. Tukaj vidimo priložnost. Lizinške ponudbe ta trenutek še nimamo, vendar možnost njene uvedbe intenzivno proučujemo.
Hranilnica Lon je dobila nov nadzorni svet. Med njimi je tudi nekdanji predsednik uprave NLB Janko Medja, ki je ob imenovanju dejal, da bo hranilnici pomagal pri pisanju strategije. Ali je zdaj že napisana in kaj predvideva?
Sam gospoda Medje tega nisem slišal reči, je bila pa ta njegova izjava večkrat povzeta. Ni v navadi, da bi člani nadzornega sveta pisali strategije, je pa res, da smo pri pripravi strategije v stiku z nadzornim svetom in smo opravili tudi nekaj posvetov. Strategijo pripravi uprava, nadzorni svet pa jo mora potrditi. To vidimo kot skupno delo, konsenz uprave in nadzornega sveta, zato smo pri pripravi sodelovali z nadzornim svetom, ne bi pa mogel izpostaviti nobenega člana nadzornega sveta.
In kaj predvideva nova strategija?
Strategijo, ki je bila sprejeta lani jeseni, bomo v luči zadnje dokapitalizacije nekoliko prilagodili oziroma prenovili. Projekcije v trenutno veljavni strategiji so bile namreč narejene na nekoliko večjo dokapitalizacijo. Predvideli smo, da bomo zbrali dodatna dva milijona in pol, zbrali pa smo dva milijona evrov.
Ali ocenjujete dokapitalizacijo kljub temu za uspešno?
Da, dokapitalizacija je uspešna v okoli 80 odstotkih razpisanega. Glede na skupščinske sklepe oziroma določila veljavnega statuta nam je v rezervi ostalo 5063 delnic in pogovarjamo se, da bi, če bi našli vlagatelja – in z nekaterimi se pogovarjamo –, te še enkrat ponudili.
Obstoječim delničarjem ali novim vlagateljem?
Glede na statut imajo obstoječi delničarji vselej predkupno pravico.
Ste zadovoljni s poslovnimi rezultati za 2016?
Leto smo končali po pričakovanjih s pozitivno ničlo oziroma z okoli 13.000 evrov dobička. Leta 2016 nam je pomembno omejitev predstavljala kapitalska ustreznost, ki nam jo predpiše regulator. Hranilnica Lon je bila 31. 12. 2015 kapitalsko ustrezna, 1. 1. 2016 pa ne več. Regulator nam je zaradi razlogov, s katerimi se v hiši sicer nismo strinjali, povišal zahtevano kapitalsko ustreznost.
Z vprašanjem dokapitalizacije smo se nato ukvarjali praktično vse leto, vmes pa smo imeli še določene pretrese v korporativnem upravljanju. Tudi to je vplivalo, predvsem na dinamiko dokapitalizacije. Ta je bila namreč načrtovana že spomladi, pa se je nato zaradi vsega skupaj zavlekla vsaj za pol leta in ves ta čas smo bili omejeni s kreditiranjem.
Kolikšen je trenutno vaš količnik kapitalske ustreznosti? Kako dolgo bo ustrezala regulatorju in ali vam kapital, ki ste ga dobili z zadnjo dokapitalizacijo, omogoča načrtovano rast? Do leta 2020 načrtujete podvojitev bilančne vsote na 500 milijonov evrov.
Zahteva regulatorja bi bila izpolnjena že z dokapitalizacijo v višini 1,4 ali 1,5 milijona evrov. Res še nimamo pisma Banke Slovenije, smo pa na varni strani. Pričakujemo, da bo Banka Slovenije umaknila svojo odredbo in da bomo letos lahko zadihali s polnimi pljuči.
Kar zadeva vprašanje, ali ta kapital zadostuje našim ambicijam do leta 2020, pa je odgovor, da ne. Potrebna bo še kakšna dokapitalizacija. Kolikšna, je odvisno od tega, kakšen bo trg in kakšne dodatne blažilnike nam bo predpisal regulator, bi pa lahko rekel, da bo predvidoma prihodnje leto potrebna vsaj še takšna dokapitalizacija, kakršna je bila ta. Kot ste verjetno seznanjeni, so že med to dokapitalizacijo strateški investitorji pokazali razmeroma velik interes, ki se bo verjetno enkrat v prihodnosti izrazil v prevzemu.
Kdo poleg Gorenjske banke je še opravil skrbni pregled Hranilnice Lon?
Še en švicarski vlagatelj in podjetje, ki je na koncu potem res tudi dokapitaliziralo hranilnico, torej družba Alea Iacta. Smo pa podpisali sedem dogovorov o nerazkrivanju informacij.
Hranilnica Lon ima dva razreda delnic, navadnih in prednostnih. Slednje imajo zelo velik vpliv na odločanje in lani ste, sicer neuspešno, lastnikom predlagali, da jih, če želijo pritegniti resne vlagatelje, odpravijo. Je v trenutnih okoliščinah stvarno pričakovati prevzem Hranilnice Lon?
Naš formalnopravni del statuta se je pri teh skrbnih pregledih pokazal kot ključna ovira. Napisan je namreč tako, da onemogoča prevzem. To je nekoč očitno ustrezalo delničarski strukturi hranilnice, zdaj pa pomeni precej resno oviro za naslednjo dokapitalizacijo. Vsi ti strateški vlagatelji so izkazali namero, da bi dolgoročno želeli pridobiti več kot desetodstotni delež, kar pa v skladu s statutom ni mogoče oziroma ima, tudi če kdo pridobi večji delež, glasovalne pravice omejene na deset odstotkov.
Druga omejitev za dokapitalizacijo je potem še potrebno dovoljenje Banke Slovenije, tako da to ni v naših rokah. Kot se je izkazalo, ima vsak tak vlagatelj svoje kalkulacije, poglede. Predvsem obstoječi delničarji bodo morali doseči soglasje, ali želijo Lon prodati ali ga želijo razvijati naprej.
Omenili ste, da imajo vlagatelji svoje kalkulacije, poglede. Vas je vaš novi največji posamični lastnik Sergej Racman oziroma njegova Alea Iacta seznanil s svojimi pogledi na prihodnost hranilnice?
Imeli smo predstavitev za upravo in kot nam je bilo predstavljeno, nikakor ne gre za porfeljsko ali kakršno koli špekulativno naložbo, temveč izključno za strateško naložbo. Družba si glede na pogovore želi razvijati hranilnico in aktivno sodelovati pri njeni rasti.
Omenili ste sedem podpisanih sporazumov o nerazkrivanju informacij. Po nekaterih informacijah naj bi se Gorenjska banka umaknila iz posla. Koliko vlagateljev se v tem trenutku dejansko zanima za prevzem Hranilnice Lon pod pogojem, da se prednostne delnice ukinejo?
V tem trenutku se ne pogovarjamo z nobenim, smo se pa z vsemi razšli z dogovorom, da interes obstaja. Z vsemi, ki so podpisali dogovor, ostajamo v stiku.
Koliko je bilo med podpisniki strateških vlagateljev in koliko od tega bank?
Dogovor o nerazkrivanju informacij sta podpisali dve banki, ki sta prisotni v Sloveniji, že omenjena družba Alea Iacta, ena pokojninska družba, ena širša finančna družba in dva investicijska sklada. Dodaten interes je izkazala še ena banka, ki ne posluje v Sloveniji, vendar je ta interes prišel prepozno, vendar ostaja za v prihodnje. Imen ne morem razkriti.
Menite, da vam bo delničarje uspelo prepričati v opustitev prednostnih delnic, ki podeljujejo lastnikom, predvsem ustanoviteljem, zelo široke pravice?
Hranilnica Lon ima zdaj kar nekaj delničarjev z navadnimi delnicami, ki imajo delež med petimi in desetimi odstotki, in tudi z njihove strani natančnega konsenza še ni. Lastniki prednostih delnic so pa z vidika celotnega kapitala, in to je glavni paradoks, ki ga moremo razrešiti, relativno nepomembni.
Z vidika glasovalnih pravic pa zelo pomembni ...
Tako je. Statut je namreč napisan tako, da potrebujemo za vse statutarne spremembe, in to je tudi dokapitalizacija, soglasje obeh razredov delnic. Hkrati pomeni ta trenutek razred prednostnih delnic 1,7 odstotka vsega kapitala, a hkrati lahko blokira vse. Gre za popolnoma različni strukturi delničarjev in enostavno ni prav, da ima nekdo s tako malo kapitala tako velik vpliv. Gre za precej hudo nesorazmernost.
Eden pomembnejših lastnikov prednostnih delnic je nekdanji predsednik nadzornega sveta Slavko Erzar. Uvodoma ste že omenili lanske pretrese v korporativnem upravljanju. Nadzorni svet, ki ga je vodil, je vašo upravo čez noč razrešil, sledila je skupščina, menjava nadzornega sveta in nato ponovno imenovanje vaše uprave. Ali ste z gospodom Erzarjem zakopali bojno sekiro?
Sam jemljem te stvari zelo športno. Menim, da je to predvsem stvar dogovora med delničarji. Bomo videli, kako bo. Vem, da pogovori potekajo, se pa uprava v te pogovore ne meša. Tudi če je barka sredi razburkanega oceana, jo je nekam treba peljati. Strategija, ki smo jo pripravili, je dokument, v katerega verjamemo, seveda pa je to vedno mogoče le ob predpostavkah, in ena od predpostavk je tudi kapital. Zdaj imamo nekaj časa.
Koliko časa vam je zagotovila zadnja dokapitalizacija?
Skromno rečeno do konca tega leta, odvisno od tega, kako bo stekel posel. Menim, da imamo še nekaj manevrskega prostora pri ustvarjanju neobrestnih prihodkov, to je opravninah, kamor spadajo na primer stroški vodenja računa in podobno. Čar teh neobrestnih prihodkov je ta, da ne zahtevajo kapitalske ustreznosti. Projekcije so narejene zelo statično, lahko pa povem, da tisto, o čemer danes v bančnem sektorju vsi govorijo, tako imenovanem fintechu, mi že delamo. Pričakujemo, da bi morali iz enega od projektov aprila dobiti že prve prihodke, za katere upamo, da nam jih bo uspelo multiplicirati. Za zdaj ne morem o tem govoriti, bom pa z veseljem aprila.
Ali je glede na razmere na trgu, nizke obrestne mere in nizke marže Hranilnica Lon sposobna preživeti sama na trgu?
Da, zagotovo, a z boljšo osredotočenostjo na ključne tržne segmente in produkte.
Kaj lahko Hranilnica Lon s svojimi 16 poslovalnicami ponudi morebitnemu strateškemu partnerju?
Tisti, s katerimi smo podpisali dogovore o nerazkrivanju, so relativno dobro ocenili našo mrežo poslovalnic, ki jo imamo, presenetljivo, bolj v vzhodnem delu Slovenije. Če se ne motim, imamo tudi najmlajši kolektiv na slovenski bančni sceni s povprečno starostjo okoli 35 let, in to je, če grdo rečem, material, ki ima velik potencial. Naša prednost je, da se lahko zelo hitro odločimo.
Osebno mislim, da je, kdo bo preživel in kdo ne, odvisno tudi od sposobnosti povezovanja še s kom drugim, ne nujno z bančnim ali celo finančnim sektorjem. Prepričan sem, da je Lon sposoben delovati dolgoročno samostojno. Verjetno res nikoli ne bo imel 25-odstotnega deleža, bo pa imel morda dva odstotka trga, ki bosta prava, in s katerimi bomo lahko dobro delali.
Pred kratkim ste se preselili v novo stavbo, ki je bila predvsem zaradi visoke cene predmet različnih polemik. Koliko vas je na koncu stala in ali boste ostali v stavbi ali jo boste kljub vsemu prodali?
Celotna vrednost naložbe se je ustavila pri 14 milijonov evrov. Do konca leta naj bi oddali vse prvo nadstropje, odločitev glede prodaje pa je odvisna predvsem od tega, kako bo s kapitalsko ustreznostjo v prihodnje.
