Tiskane izdaje
Pri novih stanovanjskih hišah si lastniki najpogosteje omislijo zimski vrt kot podaljšek dnevne sobe, v katerem se počutijo povezane z naravo, pri prenovah obstoječih objektov pa si z njim najpogosteje želijo zagotoviti več svetlobe v notranjosti hiše. Premišljeno načrtovanje, izbira konstrukcije in zasteklitve ter strokovna izvedba lahko pripomorejo tudi k prihrankom energije za ogrevanje doma, zlasti v prehodnih delih leta. Ponudniki, ki smo jih vprašali, kako doseči dobro energijsko bilanco zimskega vrta, navajajo, da so poleg naštetega odločilni orientacija zimskega vrta, ustrezno senčenje in zračenje.
Razmere v notranjosti vrta so zaradi velikih steklenih površin zelo odvisne od zunanjih temperatur in osončenosti. V primerjavi z drugimi gradbenimi materiali steklo toplote ne more akumulirati in pozneje oddajati, temveč jo lahko le prepušča. Sodobni zimski vrtovi pa so zasnovani tako, da se poleti ne pregrevajo in pozimi ne ohlajajo pretirano, saj imajo tako zasteklitev kot konstrukcijski profili dobre toplotnoizolativne lastnosti. Zasteklitev je dvo- ali trislojna, medstekelni prostori so polnjeni z žlahtnim plinom, toplotna prehodnost pa se okvirno giblje od 0,5 do 1,1 W/m²K. Čim nižja je, bolj toplotnoizolativno je steklo. Poleg te lastnosti je pomembna tudi količina sončnega sevanja, ki ga prepušča in dodatno ogreva prostor. Stopnja prepustnosti je odvisna od posebnih nanosov na šipah; skozi najmočnejša odbojna stekla za zimske vrtove preide v notranjost le 15 odstotkov sončnih žarkov; vgrajujejo pa tudi takšna, ki jih prepuščajo 50 odstotkov.Skozi konstrukcijske profile prehaja v primerjavi s kakovostno zasteklitvijo več toplote (imajo toplotno prehodnost od pribl. 1,5 W/m²K do 1,6 W/m²K), zato morajo biti čim ožji, v prerezu so sestavljeni iz številnih komor, ne glede na material ali njihovo kombinacijo (PVC, jeklo, aluminij, les ali njihove kombinacije) pa so narejeni tako, da imajo prekinjene toplotne mostove.
Celoten članek si lahko preberete v novi tiskani izdaji priloge Deloindom.
