Demografski sklad naj bi upravljal tri stebre

Ljubljana – Vlada Mira Cerarja, kot kaže, še načrtuje ustanovitev rezervnega demografskega sklada. Ministrstvo za finance je namreč pripravilo izhodišča za koalicijsko usklajevanje. Eno ključnih vprašanj pa ostajajo viri, ki se bodo za zdaj iskali menda znotraj državnega premoženja in ne predvidevajo dodatnega demografskega centa.

Zakon o demografskem skladu namerava vlada pripraviti najkasneje do poletja, zanj pa se zavzemata predvsem Desus in SD. Na ministrstvu za finance glede pripravljenih izhodišč odgovarjajo: »Gre za interni delovni dokument, ki povzema dosedanjo razpravo v koalicijski delovni skupini, zato menimo, da je neprimerno, da ga v tej fazi kakorkoli dodatno pojasnjujemo.«

Kot je znano, se bo v demografski sklad, ki bi v prihodnosti pomagal polniti primanjkljaj v pokojninski blagajni, preoblikovala Kapitalska družba (Kad). Neuradno je mogoče izvedeti, da se razmišlja o preoblikovanju Kada v nekakšnega upravljavca skladov. Ta naj bi imel tri stebre: Delniškega, kjer bi bile kapitalske naložbe, in nepremičninskega, v tretjem skladu pa bi bila likvidna sredstva.

Akumulacija sredstev

Demografski sklad naj bi premoženje od leta 2020 naprej akumuliral 20 let, tako da bi njegovo premoženje na koncu doseglo 12 milijard evrov, torej le nekaj manj, kot so zdaj vredne vse državne naložbe. A Kad ima zdaj manj kot milijardo evrov premoženja, in kako bodo zagotovili dovolj virov, še ni določeno, zelo verjetno pa ni računati na uvedbo demografskega centa, o čemer se je razmišljalo.

Po zakonu o Slovenskem državnem holdingu (SDH) lahko sklad računa na desetino kupnin od privatizacije in na dividende od deleža v Zavarovalnici Triglav. Poleg tega naj bi se država odrekla delu dividend, pet milijonov bi zagotovila nepremičninski sklad Zavoda za pokojninsko zavarovanje (Zpiz) in DSU, ostalo pa bodo poskušali zagotoviti s premetavanjem lastniških deležev med državo, Kadom in SDH. Deleže, kjer bi demografski sklad presegal zakonsko določene minimalne deleže v strateških in pomembnih naložbah, bi morda lahko prodal, vprašanje pa je, ali bo to sprejemljivo za vse koalicijske partnerje. Namesto deležev v Krki in Petrolu pa bi država skladu, denimo, zagotovila druge potrfeljske naložbe ali bolj likvidno premoženje.

Boj za Triglav

Nerešeno ostaja vprašanje 34-odstotnega deleža Triglava v lasti Zpiza, ki ga želita Desus in SD lastniško prenesti na demografski sklad. A ker bo ta najbrž imel v lasti že Modro Zavarovalnico, obstaja nevarnost, da bo delniški steber postal zavarovalniški holding in padel pod strožjo zavarovalniško regulativo.

Kad zdaj za usklajevanje pokojnin Zpizu na leto zagotavlja 50 milijonov evrov. Desus pričakuje, da bo ta sredstva še zagotavljal, medtem ko bi drugi člani koalicije ta denar pustili v skladu. Če bo tako, bo sredstva za usklajevanje pokojnin najbrž moral prispevati proračun. Vlada z ustanavljanjem demografskega sklada sicer krepko zamuja zakonske roke, saj bi se moral Kad po zakonu o SDH v ta sklad preoblikovati že konec leta 2015. Koalicija zdaj to načrtuje za leto 2018.