Devalvacija juana pomeni dodaten pritisk na šibke valute

Svetovni trg: vrednosti valut držav v razvoju so izjemno nizke, in to ne velja le za tiste s šibkim tekočim računom

Objavljeno
14. avgust 2015 17.36
infografika
Miha Zupan, Numerica partners
Miha Zupan, Numerica partners
»Prosti pad valut zvezal roke bankirjem od Čila do Kolumbije«, »Valute držav v razvoju na 15-letnem dnu« in »Potop trgov v razvoju« so prevodi le nekaterih naslovov iz svetovnih finančnih medijev v preteklih nekaj tednih.

Valute trgov v razvoju so v zadnjem letu pod velikim pritiskom. Če so bile to v zadnjih nekaj letih večinoma valute držav s šibkimi tekočimi računi plačilnih bilanc, kot so Brazilija, Turčija, Kolumbija, Indonezija, Mehika in Južna Afrika, pa so v preteklih nekaj mesecih pesimizmu finančnih trgov ušla le redka hitro rastoča gospodarstva.

Glavne razloge za to gre pripisati dolarju, ki se v pričakovanju dviga obrestnih mer zadnje leto vztrajno krepi, ter nizkim cenam surovin z nafto na čelu, ki ima na večini omenjenih trgov pomembno gospodarsko vlogo.

Precej zgovorno je dejstvo, da se je letos iz nabora trgov v razvoju v primerjavi z ameriškim dolarjem, če izvzamemo hongkonški dolar, ki je (za zdaj še) vezan na ameriškega, še najbolje odrezal tajvanski dolar, ki je izgubil »le« 1,74 odstotka svoje vrednosti. Na dnu seznama je že prej omenjena Brazilija, kjer je real samo letos izgubil skoraj četrtino svoje vrednosti.

Žebelj v krsto že tako krhkih trgov v razvoju je minuli teden zabila kitajska centralna banka s svojo odločitvijo o dvoodstotni devalvaciji juana. Za marsikoga presenetljiva odločitev, ki pa vendarle ni tako nepričakovana, saj dosedanji ukrepi za pospešitev kitajske gospodarske rasti niso obrodili želenih sadov.

Poteza kitajske centralne banke je sprožila tudi učinek domin na bojišču svetovnih valutnih vojn. V državah, kot so Tajvan, Malezija, Vietnam in Koreja, ima izvoz na Kitajsko pomembno gospodarsko vlogo. Zato njihov odziv na devalvacijo juana z ukrepi za znižanje vrednosti lastnih valut ni presenetljiv.

Morda se številka dva odstotka zdi majhna, vendar pa glede na politiko uravnavanja deviznega tečaja, ki jo je do preteklega tedna vodila Kitajska, predstavlja novo, pomembno poglavje v svetovni gospodarski in geopolitični zgodbi in novo fronto valutnih vojn.