Tiskane izdaje
V svetu kriptovalut se z izjemo nekaj cenovnih šokov v zadnjem letu cedita med in mleko. Visoki donosi privabljajo čedalje več vlagateljev, željnih hitrega zaslužka. A visoki donosi se lahko hitro spremenijo v hude izgube.
Igra številk na trgu kriptovalut prekaša tudi najbolj drzne sanje iz časov predkriznega razcveta slovenske borze, ko je, denimo, vrednost delnice Save v enem letu poletela za dobrih 160 odstotkov in ko se je indeks Sbi top spogledoval z 80-odstotno letno rastjo.
Brskanje po spletnih borzah oziroma menjalnicah bitnih kovancev namreč hitro odkrije, da je ob primerni »stavi« dovolj že nekaj dni, da vlagatelj realizira podobne ali celo višje donose. Večini nepoznan kriptokovanec syscoin je samo včeraj pridobil na primer 47,5 odstotka vrednosti, v zadnjih 14 dneh pa je njegova vrednost zrasla za trikrat, čeprav verjetno večina vlagateljev ne ve in niti ne razume, čemu naj bi služil.
Pasti digitalne mrzlice
Takšnih zgodb je nešteto in zdi se, da ne mine dan, da se v novicah ne bi pojavila zgodba o novem startupu, ki je izdal svoj bitni kovanec, pokupljen v rekordnem času. Nazadnje je to uspelo slovenskemu startapu Viberate, ki je v manj kot petih minutah zbral več kot deset milijonov dolarjev. To mu je uspelo s pomočjo najbolj pogostega način prodaje na novo »skovanih« digitalnih kovancev, in sicer s prvo javno ponudbo kovancev, ki jo poznavalci trga kriptovalut poznajo pod kratico ICO (initial coin offering). Gre za mešanico množičnega financiranja in prve javne ponudbe delnic (IPO), a s pomembno razliko − proces ni reguliran.
ICO je na eni strani lahko dobra rešitev za zagonska podjetja, ki niso več vezana na klasične investitorje in lahko zberejo denar pri množicah, na drugi pa odpira tudi možnosti za razne prevare.
Svet digitalnih valut preživlja svoje mesece zlate mrzlice, ki jih želijo nepridipravi izkoristiti za kovanje umazanih dobičkov. Skozi velika vrata se tako na trg vračajo razne piramidne sheme, preoblečene v privid tehnološko dovršenih rešitev. Dve plati sveta kriptovalut je najbolje ponazoril 24. april letos.
Startup Gnosis je tedaj uspešno izpeljal svoj ICO in zbral 12,5 milijona dolarjev, medtem ko so isti dan preiskovalci zaprli 19 oseb, povezanih s startupom OneCoin, ki je svoje kovance promoviral kot naslednike bitcoina. A Ponzijeva shema je bila za mnoge razkrinkana prepozno. Čeprav so oblasti zasegle dva milijona dolarjev premoženja naplahtanih vlagateljev, je v davčnih oazah pred tem poniknilo za 350 milijonov dolarjev.
Balon, ki noče počiti
Deregulacija in decentralizacija, tako ključna argumenta za vse pionirje tehnologije blockchain in digitalnih valut, ki so bili naveličani dejstva, da držijo vse karte v rokah vlade, institucije in bogate korporacije, sta danes vir težav kripto sveta. V ZDA so ICO prepovedani, pred kratkim se je proti njim izrekla še Kitajska. Odločitev je iz trga kriptovalut v trenutku izbrisala več kot 30 milijard dolarjev.
A optimizem vlagateljev očitno še ni izčrpan. Manj kot teden dni pozneje je trend večine največjih kriptovalut obarvan zeleno. Proti rekordom korakata tudi bitcoin, prva digitalna valuta z osnovo v tehnologiji veriženja podatkovnih blokov, in ethereum, ki ima v svetu kriptovalut status nekakšnega švicarskega noža, saj bazira na njegovem ekosistemu pametnih pogodb vse več zagonskih podjetij, z njim pa se spogledujejo tudi vlade.
O krizi za zdaj ni ne duha ne sluha. Vrednost bitcoina je v lanskem letu zrasla za okoli 7,5-krat, medtem ko so se cene ethereuma v enem letu zvišale za več kot 28-krat. Toda opozorilnih znakov ne gre prezreti. Izredno hitra rast cen digitalnih valut je namreč kljub predpostavki, da bo blockchain tehnologija v prihodnje korenito spremenila cel spekter industrij, verjetno nevzdržna.
Financial Times piše celo: »Tehnologija blockchain je rešitev, ki išče problem.« S to trditvijo se ni težko strinjati. Čeprav je res, da bo tehnologija podatkovnih blokov pocenila finančne transakcije, olajšala sklepanje pogodb, spremenila način vodenja podjetij in države ter celo olajšala zdravljenje pacientov. Toda večina rešitev je šele na poti do implementacije, ali pa še to ne. Vlaganje v kriptovalute je torej vlaganje v prihodnost, ki je lahko zelo donosna, vendar tudi nepredvidljiva.
Večine to ne zanima, saj sledi motu »kuj železo, dokler je vroče«. Vlagatelji si želijo oplemenititi prihranke pred pokom balona, podjetniki pa ustvariti startup, v katerega bodo vlagatelji želeli vložiti svoj denar. Rezultat je krepka rast števila digitalnih valut − številka se bliža 900 −, za katerimi stojijo dvomljive rešitve. Svojo je pred kratkim predstavil celo Burger King in jo vpeljal v Rusiji.
Za vsak rubelj, zapravljen za nakup kultnega whopperja v Burger Kingu, bo kupec prejel digitalni kovanec »whioppercoin«. Ko jih zbere 1700, ga bo čakal brezplačen burger. »Whopper odslej ne bo več samo burger, priljubljen v 90 državah, temveč tudi investicijsko sredstvo. Glede na napovedi bo vrednost kriptovalut rasla eksponentno. Jesti whopper je tako strategija za jutrišnjo finančno blaginjo,« so zapisali pri Burger Kingu.
In prav to bi lahko razumeli kot dokaz, da je balon na trgu kriptovalut resničen in bo, kot ocenjujejo izkušeni vlagatelji, ob prvih znakih nove krize počil prvi in najmočneje. Ali pa se motimo in bo Rusija postala dežela obilnih milijonarjev.
