Tiskane izdaje
Dohodninska lestvica bo od novega leta malo bolj položna, saj bo zgornja meja drugega davčnega razreda za 1479,72 evra višje kot zdaj. Vse olajšave bodo ostale na letošnji ravni, ker usklajevanja z življenjskimi izdatki od 1. januarja 2014 ni več.
Ministrstvo za finance je pripravilo novo dohodninsko lestvico za leto 2016. Upoštevalo je spremembe in dopolnitve zakona za uravnoteženje javnih financ, za katere je državni zbor glasoval decembra. Pomagale bodo zavezancem z dovolj visokimi mesečnimi dohodki, ki znašajo vsaj 1,6-kratnik povprečne slovenske plače.
Na lestvici za leto 2016 se bo drugi davčni razred raztezal od 8021,34 evra do 20.400 evrov neto davčne osnove – zdaj je zgornja meja tega razreda pri 18.960,28 evra. Zaradi tega popravka bo 1. januarja približno 20.400 zavezancev za dohodnino, ki so zdaj na dnu tretjega davčnega razreda, zdrsnilo v drugega, za katerega velja nižja stopnja obdavčitve . Po izračunih ministrstva za finance bodo zavezanci z mesečnimi dohodki, višjimi od 1,6-kratnika povprečne plače, zato plačali približno 200 evrov manj dohodnine na leto in kakšnih 17 evrov manj na mesec.
Iz tretjega v drugi razred
Drugi davčni razred se zdaj razteza od davčne osnove 8021,34 evra do 18.960,28 evra. Zavezanci iz te skupine plačajo letno dajatev po formuli 1283,41 evra + 27 odstotkov zneska nad 8021,34 evra, torej nad spodnjo mejo drugega razreda. Tretji davčni razred zdaj vključuje davčne osnove nad 18.960,28 do 70.907,20 evra. Zavezanci iz te skupine plačajo dohodnino po formuli 4236,92 evra + 41 odstotkov zneska nad 18.960,28 evra, kolikor zdaj znaša spodnja meja tretjega razreda. Zaradi popravka v dohodninski lestvici, ki bo veljal od 1. januarja 2016, se bodo torej zavezanci z dna tretjega razreda z davčno osnovo do 20.400 evrov umaknili na vrh drugega in dajatev plačali po ugodnejši formuli za drugi namesto za tretji razred, tako da bo od 1. januarja zanje veljal izračun dohodnine po formuli: 1283,41 evra + 27 odstotkov zneska na nad 8021,34 evra.
Na osebni ravni bo neto dohodek, ki ga bo pridobil zavezanec, odvisen od olajšav, ki mu pripadajo, saj vsi ne morejo uveljaviti vseh, ki jih omogoča zakon. V povezavi z dohodninsko lestvico vedno govorimo o neto (čisti) davčni osnovi: svoje mesto na njej torej poiščemo, potem ko od letnih bruto dohodkov odštejemo socialne prispevke, stroške, ki jih prizna zakon, in dohodninske olajšave. Po izračunih davčnega strokovnjaka Ivana Simiča doseže 20.400 evrov neto letne davčne osnove na primer zavezanec, ki ima 3410,82 evra mesečne bruto plače oziroma 1975,22 evrov neto, če uveljavi splošno olajšavo, ki znaša 3302,70 evra.
Olajšave so obstale na ravni iz leta 2013
Vsi drugi mejni zneski med razredi na dohodninski lestvici in tudi vse olajšave bodo po 1. januarju 2016 povsem enaki kot na letošnji, saj so vsi ti zneski od 1. januarja 2014 zamrznjeni. Tudi s takšnimi prihranki je vlada konec leta 2013 pomagala državnemu proračunu. »Zaradi te zamrznitve se iz leta v leto pomalem znižujejo naši neto dohodki, saj olajšave ne sledijo inflaciji oziroma rasti življenjskih izdatkov. Znesek dohodka, ki ga izgubimo, na leto ni zelo visok, zato to gibanje ni tako očitno, postopno pa se izguba za zavezanca seveda kopiči,« pravi davčna svetovalka Petra Mlakar.
Po izračunih ministrstva za finance zamrznjene olajšave in meje davčnih razredov odvzamejo približno 25 evrov dohodka zavezancu, ki uveljavlja le splošno dohodninsko olajšavo, in do 40 evrov zavezancu, ki poleg te uveljavlja še olajšavo za enega vzdrževanega družinskega člana. Do konca leta 2013 je ministrstvo pred začetkom novega davčnega leta upoštevalo gibanje cen življenjskih potrebščin v preteklem enoletnem obdobju, zato so bile olajšave in spodnje meje davčnih razredov vsakič nekaj višje. Zadnjo uskladitev je opravilo za leto 2013 v primerjavi z letom 2012 – to pa je že kar oddaljeno obdobje. Inflacijo bo znova upoštevalo, če bo letna rast cen v obdobju od avgusta do avgusta presegla tri odstotke. To se je po podatkih državnega statističnega urada nazadnje zgodilo avgusta 2008 v primerjavi z avgustom 2007, ko je bila inflacija šestodstotna.
Za decembrske priboljše letošnja lestvica
»Novo lestvico za odmero dohodnine bomo začeli uporabljati 1. januarja 2016, torej za vsa izplačila po tem datumu,« pojasnjujejo v finančni upravi. Med letom jo bodo upoštevali pri akontaciji dohodnine. Prvih 17 evrov višjega neto dohodka si torej »povprečni« zavezanec lahko obeta pri plači za december, ki mu jo bo delodajalec izplačal januarja.
Praznične priboljške – v podjetjih govorijo o trinajsti plači ali božičnici – delodajalci navadno izplačajo decembra ob plači za november, zato bo zanje tokrat še veljala lestvica za leto 2015. Zaposlenim kot božično-novoletno nagrado pogosto razdelijo bone različnih izdajateljev, a pred davčnimi zakoni velja, kakor da so dobili denar. V finančni upravi pojasnjujejo, da delodajalec lahko izbira, ali bo bone razdelil kot del redne mesečne plače ali kot nagrado, ki se nanaša na več mesecev. V obeh primerih mora obračunati akontacijo dohodnine, drugačna pa je tehnika izračuna: če bone izplača kot del mesečne plače, sme pri akontaciji upoštevati tudi mesečne zneske olajšav, ki pripadajo delavcu.
