Tiskane izdaje
Ljubljana – Kolegij predsednika državnega zbora, ki ga vodi Milan Brglez, se danes ni izrekel o želji vlade, da bi državni zbor še na decembrski seji po nujnem postopku odločal o spremembah in dopolnitvah zakona za uravnoteženje javnih financ, s katerimi namerava vlada še dve leti obdržati četrti dohodninski razred in zvišati zgornjo mejo drugega dohodninskega razreda.
Neuradno je mogoče izvedeti, da kolegij državnega zbora o tem predlogu ni razpravljal, ker ga od vlade tudi ni še dobil: zamuda je menda nastala, ker je vladna služba zahtevala verifikacijo zakona o posegih v Zujf, tako pa vladi ni uspelo ujeti današnjega kolegija predsednika DZ, ki se je začel ob 11. uri. Vlada je o dohodnini oziroma spremembi in dopolnitvi Zujfa začela razpravljati v petek in jo objavila v soboto. Državni zbor mora o posegih v dohodninsko lestvico odločiti decembra, ker bo le tako lahko začela veljati 1. januarja 2016, še prej mora biti objavljena v uradnem listu.
V povezavi s posegi v dohodninsko lestvico, ki jih načrtuje koalicija Mira Cerarja, pa se je pojavil še en zaplet. V državnem zboru namreč na skrajšano obravnavo že čaka predlog o spremembi zakona o dohodnini, ki ga je v zakonodajni postopek izročila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim vodjo poslanske skupine Združene levice Luko Mescem na čelu: na tem dokumentu je datum 30. november 2015. »Prerivanje« med različnimi predlagatelji lahko za drugega v vrsti upočasni odločanje o zakonu, kar je posebej neprijetno, če je do konca leta le še en mesec.
Po poslovniku državnega zbora ima v zakonodajnem postopku prednost predlog, ki je bil v državnem zboru prvi, kadar različni predlagatelji državnemu zboru izročijo predloge zakonov, ki se nanašajo na primerljivo vsebino – takšna konkurenca velja zdaj tudi za vladni zakon o spremembah in dopolnitvah Zujfa in Meščev predlog za ohranitev četrtega davčnega razreda na dohodninski lestvici tudi po 1. januarju 2016.
Predvideti je mogoče, da se bosta dva predlagatelja in bodo odborniki njuna predloga med obravnavo na odboru za finance združili v tako imenovani hibridni predlog.
