Tiskane izdaje
Ljubljana – Skrivanje dolgov pred drugimi kreditodjalci ne bo več mogoče. Pri Banki Slovenije od danes deluje centralni kreditni register, ki bo omogočil izmenjavo informacij o vseh uradnih dolgovih, neplačilih, nedovoljenih limitih in poroštvih tako za fizične kot tudi za pravne osebe, ki doslej v tak sistem niso bile vključene.
Centralni kreditni register se vzpostavlja za izboljšanje procesov ocenjevanja in obvladovanja kreditnih tveganj kreditodajalcev, spodbujanja politik in ukrepov za odgovorno kreditiranje, vzdržno zadolževanje ter preprečevanje prezadolževanja tako fizičnih oseb kot poslovnih subjektov pa tudi za izvajanje nalog Banke Slovenije, kot je upravljanje tveganj, makrobonitetni nadzor, vodenje denarne politike, zagotavljanje finančne stabilnosti..., pojasnjujejo v Banki Slovenije. Sistem bo poleg že obstoječega informacijskega sistema izmenjave podatkov o zadolženosti fizičnih oseb – SISBON – po novem vključeval še informacijski sistem izmenjave podatkov in informacij o zadolženosti poslovnih subjektov – SISBIZ. Spomnimo, da je prav prezadolženost podjetij privedlo do bančne luknje, ki smo jo sanirali davkoplačevalci.
Dolžniški posli in tveganja
In kaj vse bo mogoče najti v teh dveh bazah podatkov? Podatki o kreditojemalcu, podatki o najetih posojilih, prekoračitve na plačilnih računih, posle s plačilnimi instrumenti, zamude pri plačilu obveznosti nad 90 dni, podatke o izvršbah in o prevzetih poroštvih ter zavarovanjih. Skratka v tem registru bo mogoče najti vse dolžniške posle stranke in s tem povezana tveganja.
A če so doslej dostop do teh podatkov imele le banke, po novem ne bo več tako. V štirih letih naj bi se v sistem vključile tudi gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s kreditiranjem, poslovnim najemom, finančnim zakupom ali plačilnimi storitvami, Družba za upravljanje terjatev bank, Stanovanjski sklad in Eko sklad. Ti bodo v sistem vključeni obvezno, prostovoljno pa bodo lahko pristopili tudi drugi dajalci kreditov. Povedano drugače: Vpogled v zadolženost posameznika bodo lahko imeli tudi dajalci lizinga ali trgovci, ki bodo prodajali na obroke.
Strah pred zlorabami
Prav zaradi širitve kroga upravičencev so se pojavila opozorila zaradi možni zlorab teh podatkov, na kar so opozorili tudi pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Na Banki Slovenije mirijo, da pri sistemu izmenjave informacij velik poudarek namenjajo prav varnosti oziroma mehanizmom preprečevanja morebitnih zlorab podatkov, še zlasti osebnih. »V tem delu smo za izhodišče vzeli dobre prakse iz obstoječega sistema izmenjave informacij fizičnih oseb – SISBON in jih v nekaterih delih še okrepili. Ključen poudarek bo na izvajanju poglobljenih revizijskih pregledov izpolnjevanja zahtev in standardov varovanja informacij tako pri novih članih, v fazi vključevanja v sistem izmenjave informacij, kakor tudi pri obstoječih članih. V okviru sistema izmenjave bo zagotovljena polna revizijska sled, tako da bo mogoče v vsakem trenutku ugotoviti kdo, kdaj in s kakšnim namenom je dostopal do podatkov posameznika ali poslovnega subjekta,« pojasnjujejo. Dodajajo, da zakon o centralnem kreditnem registru za kršitelje predvideva tudi visoke globe – 5.000 do 150.000 evrov.
Vplogled v podatke o sebi bodo sicer imeli tudi fizične osebe in podjetja, ki bodo v sistemu.
