Tiskane izdaje
Lanska rast na kapitalskih trgih je spet osrečila vlagatelje. Medtem ko so tisti bolj tveganju naklonjeni svoje prihranke oplemenitili za okoli devet odstotkov (merjeno z globalnim indeksom Standard & Poors Global 1200), so vlagatelji, ki so bolj nagnjeni k varnosti, povprečno lahko približno dva odstotka premožnejši. Seveda je znotraj posameznega naložbenega razreda moč najti tudi bolj atraktivne številke. Tako so bile v okviru delniških trgov najuspešnejše delnice regije rastočih trgov s skoraj dvajsetodstotno rastjo, na obvezniških trgih pa obveznice nižjih bonitet s petodstotno krepitvijo.
Tudi obeti za letos kažejo sliko, podobno lanski. Ne glede na visoka vrednotenja večina glavnih spremenljivk kaže na še eno zeleno leto. Gospodarska rast najpomembnejših držav je pravzaprav najvišja v zadnjih letih, zelo zdrave so podjetniške bilance, saj se dobički in marže višajo, hkrati pa se zmanjšuje zadolženost. Nekateri anketni kazalniki zaupanja in sentimenta so na zgodovinsko visokih ravneh, dodatno pa je v prejšnjem letu odpadlo kar nekaj pomembnejših virov tveganj. Tako so se za vlagatelje ugodno razrešile volitve v nekaterih evropskih državah, prav tako bledijo druga globalna geopolitična tveganja.
Ključ do uspeha vlagateljev na kapitalskih trgih so v preteklih letih v rokah držale centralne banke, ki so v letih šibkega makroekonomskega in podjetniškega zdravja z nikoli prej videnimi ukrepi monetarne politike držale bolnika pri zavesti. Preteklo leto je bilo prvo po celem desetletju, ko so z začetka vrste sestopile v zavetrje okrepljene moči gospodarstva in podjetij. Osredotočile so se predvsem na polaganje temeljev ukinitvi izrednih ukrepov. Tudi tu je v ospredju Ameriška centralna banka, ki previdno izvaja nadaljnje korake zviševanja temeljnih obrestnih mer, medtem ko se v Evropi šele snuje načrt zmanjševanja programa odkupov obveznic.
In prav »restriktivnost« centralnih bank naj bi bila poleg zdravega globalnega gospodarstva in visokih cen obveznic glavni vir pomislekov o skorajšnjem koncu bikovskega trenda na trgu obveznic, ki se meri na globalni ravni že v desetletjih. Prihod medveda na obvezniške parkete je tudi sicer prevladujoče priporočilo glavnih analitskih hiš. A tako kot imajo delniški vlagatelji Warrena Buffetta, geopolitčni analitiki Donalda Trumpa, vlagatelji v kriptokovance Vitalika Buterina ter valutni trgovci Maria Draghija, imajo obvezniški vlagatelji Billa Grossa.
Avra bivšega šefa največjega obvezniškega sklada na svetu je sicer najsvetleje svetila v prejšnjem desetletju, pa vendarle njegovo mnenje v svetu obveznic še vedno šteje. V torek je napovedal konec dolgoletnega obvezniškega bikovskega trenda. Nasprotno pa meni njegov naslednik na prestolu kralja obveznic, Jeffrey Gundlach, ki se sicer spogleduje z enako mislijo, a meni, da je njegov predhodnik prezgoden v napovedi. Le katera od velikih zvezd obvezniškega trga bo imela prav?
