Tiskane izdaje
V začetku 90. let prejšnjega stoletja se vodstvo avstrijske Koroške odloči, da se bo deželna Landes bank z bilančno vsoto 1,87 milijarde evrov širila v tujino. Za potrebe širitve na območje nekdanje Jugoslavije ustanovijo Hypo Alpe-Adria-Bank International. Najprej začne poslovati Hypo Leasing v Sloveniji, odprejo se tudi prve poslovalnice na Hrvaškem, banka v Sloveniji pa leta 1999. Na trg BiH Hypo vstopi leta 2001, leto kasneje v Srbijo, leta 2005 pa še v Črno goro.
• Leto 2001: Hypo v Sloveniji zaposluje 79 ljudi
• Leto 2007: Bayern LB kupi Hypo Alpe-Adria-Bank International
Za 50-odstotni delež + delnico Hypo Alpe-Adria-Bank International nemški Bayern LB v lasti dežele Bavarske odšteje 1,63 milijarde evra.
• Leto 2008: Hypo v Sloveniji zaposluje 389 ljudi
• Leto 2009: Republika Avstrija postane lastnica skupine
Za stoodstorni delež Hypo Alpe-Adria International država plača en evro in s tem banko reši pred bankrotom. Začne se procedura na evropski komisiji za odobritev državne pomoči Hypu.
• Leto 2010: Nova uprava Skupine Hypo Alpe-Adria v Avstriji
• Leto 2011: Nadzorni svet zamenja celotno upravo banke in lizinga v Sloveniji
Brez stolčkov čez noč ostanejo predsednik uprave banke Hypo Anton Romih ter člana uprave Urban Golob in Andreja Lah, prav tako tudi generalni direktor Hypo Leasinga Andrej Potočnik z direktorjema Franzem Marcelom Sumperjem in Aleksandrom Skubicem. Na sedež banke v Sloveniji pridejo preiskovalci iz Avstrije skupaj z varnostniki in s seboj odnesejo dokazni material − odstavljene sumijo vrste nepravilnosti pri poslovanju v zadnjih letih.
• Maj 2012 Začetek privatizacije
Po načrtu o prestrukturiranju skupine se začnejo postopki za prodajo mreže bank v Sloveniji, na Hrvaškem, v BiH, Srbiji in Črni gori
• September 2013: Evropska komisija dovoli državno pomoč
Na podlagi načrta o prestrukturiranju banke evropska komisija izda dovoljenje, da Hypo Alpe-Adria International lahko dobi finančno pomoč od Republike Avstrije.
• Oktober 2013: Hypo v Sloveniji prenese slabe terjatve na interno slabo banko
Na interno slabo banko skupine Hypo Alpe-Adria-Bank International slovenska banka prenese za 320 milijonov evrov slabih, visoko tveganih in nestrateških terjatev.
• December 2013: Milijardna izguba v letu 2013
Skupina Hypo Alpe-Adria-Group International v letu 2013 ustvari skoraj 1,864 milijarde izgube konsolidirano, po davkih.
• Marec 2014: Razdelitev skupine in začetek priprav na prodajo
Hypo Group Alpe Adria razdelijo na naložbo v Italiji, na Balkanu, preostali del Hypo Alpe-Adria International postane interna slaba banka.
• Junij 2014: Preoblikovanje Hypo Leasinga v Sloveniji
S statusnopravnim preoblikovanjem podjetja (kar je ena od ključnih zahtev evropske komisije) nastanejo tri družbe: Hypo Alpe-Adria Leasing, ki spada v del strateške usmeritve Hypo Alpe-Adria in se ukvarja s finančnim lizingom premičnin (financiranje vozil in opreme), Heta Asset Resolution (slaba banka), ki upravlja nestrateški del portfelja naložb banke in lizinga, ter Hypo PREP (zdaj posluje pod imenom Centrice), ki se ukvarja z upravljanjem naložbenih nepremičnin (tako imenovani dobri del slabe banke).
• Obtober 2014: Potencialni kupec za banke na območju nekdanje Jugoslavije znan
Načelna odobritev za prodajo mreže bank v JV Evropi finančnemu skladu Advent International in soinvestitorici EBRD.
• November 2014: Preoblikovanje v slabo banko
Hypo Alpe-Adria International se preimenuje v Heta Asset Resolution, na kateri je za 2,2 milijarde evrov slabih terjatev.
• December 2014: Sklenjen sporazum o prodaji mreže v JV Evropi
Avstrija sklene sporazum o prodaji in nakupu mreže v petih državah JV Evrope ameriškemu finančnemu skladu Advent ter EBRD. Predvidena cena je med 50 in 200 milijoni evrov, odvisno od poslovnih rezultatov v letih 2014 in 2015.
• Leto 2014: Hypo v Sloveniji zaposluje 481 ljudi
• Maj 2015: Heta mora Bayernu LB plačati več kot dve milijardi evrov
Sodišče v Nemčiji odloči, da mora naslednica Hypo Alpe-Adria-Bank International, torej Heta, nemški Bayern LB plačati več kot dve milijardi evrov, ker je maja 2007 kupila banko, ki je bila tako rekoč brez vrednosti. Julija sta se dežela Bavarska in Avstrija dogovorili za poravnavo, torej da Avstrija Bavarski plača 1,23 milijarde evra. Zgodba tudi po izvršitvi tega dogovora še ne bo čisto končana, saj mora avstrijsko ustavno sodišče šele objaviti razsodbo o zakonskem odpisu skoraj 1,6 milijarde evrov dolgov zasebnim investitorjem, med katerimi so bili tudi nemški skladi.
• Julij 2015: Hypo na Balkanu ima novega lastnika
Cena, ki jo bosta za mrežo bank v petih državah z 1,15 milijona strank plačala finančni sklad Advent (prispeval bo 80 odstotkov vrednosti) in EBRD, še ni znana.
