Draghi drugič brani neodvisnost Banke Slovenije

Po včerajšnji preiskavi na Banki Slovenije je predsednik ECB pisal Jean-Claudu Junckerju in slovenskemu državnemu tožilstvu.

Objavljeno
07. julij 2016 09.37
De. P., STA, Ba. Pa., P. Ž., Nejc Gole, Maja Grgič
De. P., STA, Ba. Pa., P. Ž., Nejc Gole, Maja Grgič
New York, Ljubljana – Preiskava v Banki Slovenije je z odzivom Evropske centralne banke (ECB) dobila mednarodne razsežnosti, ki bi lahko privedle do tožbe evropske komisije proti Sloveniji. Predsednik ECB Mario Draghi pa tokrat ni prvič opozoril Bruslja o posegih v neodvisnost slovenske centralne banke.

Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je v sredo poslal pismo predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in slovenskemu državnemu tožilstvu, v katerem je izrazil uradni protest zaradi, kot je poudaril, nezakonite zaplembe informacij ECB. Slovenske oblasti je pozval, naj odpravijo to kršitev.

Nacionalni preiskovalni urad je v sredo v Ljubljani opravil štiri hišne preiskave v zvezi s sanacijo bank iz konca leta 2013. Pod drobnogled so po več prijavah oškodovancev vzeli sum neupravičeno izrečenega izrednega ukrepa prenehanja obveznosti banke, neuradno prav ravnanje Banke Slovenije pri izbrisu podrejenih obveznic NLB.

Preiskava je, kot so potrdili, potekala na Banki Slovenije, NLB, revizijski hiši Deloitte, po poročanju medijev pa tudi v revizijski hiši Ernst & Young. Preiskovalci so zbirali obvestila in dokaze za utemeljitev suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, ki so ga osumljene štiri fizične osebe. Nobeni ni bila odvzeta prostost, ker za to ni bilo podanih zakonskih razlogov.

Po informacijah medijev so se med preiskovanci znašli guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, nekdanja viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo in Tomaž Čemažar, ki je vodil projekt. Med imeni se je sprva pojavljala tudi viceguvernerka Mejra Festić, ki pa je zanikala, da bi bila med osumljenimi. Izkazalo se je, da je med njimi nekdanji viceguverner Janez Fabijan.

Guverner BS Boštjan Jazbec. Foto: Blaž Samec/Delo

Preiskave so po neuradnih podatkih portala 24ur.com trajale pozno v noč, v njih pa je bilo veliko pregovarjanja in pogajanj o tem, kaj lahko kriminalisti odnesejo oziroma zasežejo in česa ne. Čeprav so bile sodne odredbe za hišne preiskave jasne, je menda večina osumljencev protestirala, ker je šlo za zaseg računalniških podatkov, strežnikov, elektronske pošte in drugih občutljivih podatkov.

Tako se je v zgodbo vključil tudi predsednik ECB Draghi, ki je, kot so sporočili iz Banke Slovenije, dobil informacijo o preiskavi od guvernerja Jazbeca. Nato je v pismu generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju obsodil zaplembo zaupnih informacij ECB na notranjem omrežju Banke Slovenije ter »izrazil uradni protest zaradi nezakonite zaplembe informacij ECB«.

Draghi se je pri tem skliceval na protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije. »Ta mednarodni pravni institut določa, da imajo institucije Evropske unije in njeni zaposleni nekakšno mednarodno imuniteto na ozemlju držav članic,« pojasnjuje profesor evropskega prava Matej Avbelj. Pojasnil je: »Če bi ECB imela v Sloveniji svoje prostore in zaposlene, policija ne bi smela opraviti hišne preiskave brez dovoljenja sodišča EU. V tem primeru pa gre za preiskovanje slovenske ustanove, ki naj bi hranila dokumente ECB.« Zelo nenavadno je, da policija preiskuje centralno banko, pravi Avbelj. »Tak primer je relativno nov,« dodaja, da se mora sodna praksa še oblikovati. Banka Slovenije ni del ECB, kot se poskuša prikazati, pa poudarja Fišer. V policiji dodajajo, da Banke Slovenije ne ščiti noben poseben privilegij pred izvajanjem hišnih preiskav v predkazenskem postopku.

Pismo s podobnimi ugotovitvami je poslal tudi Junckerju in ga pozval, naj posreduje, ker ukrep slovenske policije postavlja pod vprašaj uresničevanje nalog Banke Slovenije in njenega guvernerja. V obeh pismih je Draghi zapisal, da bodo v skladu s slovensko zakonodajo raziskali možne primerne pravne ukrepe, ker so podatki ECB zaščiteni z zakonodajo EU, ki ECB daje posebno imuniteto.

Fišer: Preiskava skladna z odredbo

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je v odgovoru predsedniku ECB Mariu Draghiju zapisal, da je bila hišna preiskava na Banki Slovenije po njemu dostopnih podatkih opravljena v skladu z odredbo, zato poziva ne sprejema.

Zvonko Fišer Foto: Leon Vidic/Delo

Da je bila preiskava izvedena zakonito in na podlagi sodnih odredb, se je strinjal tudi vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan. Furlan je poudaril, da je policija že od januarja 2015 zbirala obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja določenih oseb iz Banke Slovenije. »Policija je večkrat zahtevala dokumentacijo, del je bil izročen in takrat se Banka Slovenije ni sklicevala na imuniteto,« je pojasnil.

Dodal je, da se je dokumentacija pogosto predajala selektivno, do hišnih preiskav pa ne bi prišlo, če bi policija dobila vso zahtevano dokumentacijo. »Pristojni pa se do dejstev niso opredelili,« je ocenil. Pristojni tožilec bo po njegovih besedah šele na podlagi zasežene dokumentacije lahko odločil, ali ovadbo zavrže ali gre v nadaljnji sodni postopek.

Pristojno tožilstvo se bo do vsebine, pomena in pravne narave zaseženih podatkov lahko opredelilo, ko bo od policije prejelo zaseženo gradivo. »V tej fazi postopka bo preučilo in se opredelilo tudi do morebitnih ugovorov v zvezi s privilegiji in imuniterami EU in ECB, na katere se sklicujete v dopisu,« je v odgovoru Draghiju zapisal Fišer.

Dodal je, da ne glede na to, za kakršnokoli ukrepanje v konkretnem predkazenskem postopku glede na ureditve in pristojnosti državnih tožilcev tudi nima niti podlage niti razlogov. »Kar bi lahko v zvezi z ugovorom storil, je, da bi vaše pismo odstopil pristojnemu državnemu tožilstvu, ki sodeluje v predkazenskem postopku. Ker ste ga že sami poslali njegovemu vodji, to ni potrebno,« je zapisal generalni državni tožilec.

Banka Slovenije zanika Furlanove navedbe, da policiji niso predali zahtevanih dokumentov. Zapisali so, da niso nikoli zavrnili izročitve dokumentov, problematizirajo pa način zasega podatkov, ki je po njihovi oceni opravljen neselektivno in tako, da je bila kršena zaupnost dokumentov ECB.

Bruselj čaka in spremlja

V evropski komisiji so bili glede preiskave v Banki Slovenije in pisma predsednika ECB Maria Draghija redkobesedni. Potrdili so, da so prejeli pismo in da čakajo na rezultate preiskave. Zadevo bodo spremljali, a po besedah glasnika evropske komisije je še prezgodaj, da bi rekli karkoli več.

V 5. členu protokola o imunitetah in privilegijih EU je sicer določeno, da »pri uradnem sporazumevanju in prenosu vseh svojih dokumentov uživajo institucije Unije na ozemlju vsake države članice tako obravnavanje, kakršno ta država daje diplomatskim predstavništvom«. 2. člen pa določa, da so »arhivi Unije nedotakljivi.«

Evropska komisija je sicer imela osrednjo vlogo v času sanacije slovenskih bank. Kot je podpredsednik evropske komisije, pristojen za evro, Valdis Dombrovskis lani marca zapisal v pismu premieru Miru Cerarju, so bili ukrepi Banke Slovenije, še zlasti glede izbrisa podrejenih obveznic, nujni za zagotavljanje skladnosti z zakonodajo EU in pravili o državni pomoči.

Logika pravil, ki so začela veljati 1. avgusta 2013 je bila, da bi morali reševanja bank čim bolj pošteno razdeliti, zmanjšati stroške za davkoplačevalce na minimum in omejiti moralni hazard, ki ga lahko povzroči državna pomoč bankam.

Pogoj za odobritev vsake državne pomoči bankam je udeležba lastnikov in podrejenih upnikov po načelu »bail-in«. Takšna praksa je bila pred objavo pravil že uveljavljena v več članicah, denimo na Cipru. Tudi izbris lastnikov in podrejenih upnikov kot pogoj za odobritev državnih injekcij slovenskim bankam je temeljil na pravilu EU. V skladu z njim »morajo lastniki hibridnega kapitala in podrejenega dolga prispevati k zmanjšanju kapitalskega primanjkljaja v maksimalnem obsegu«. Ko je Bruselj decembra 2013 odobril državno pomoč, je ocenil, da bo izbris zagotovil »primeren prispevek banke in njenih lastnikov k prestrukturiranju«. Tudi v bančni uniji je pravilo »bail-in« trdno zasidrano.

Policija: BS v tej preiskavi nima posebnih privilegijev

»Banke Slovenije v hišnih preiskavah v predkazenskem postopku ne ščiti noben poseben privilegij, enako pa velja tudi za njene uslužbence,« so se že dopoldne na dogajanje odzvali na Generalni policijski upravi. »Pri omenjenih preiskovanih ravnanjih osumljenci niso nastopali v imenu EU, temveč so nastopali kot uslužbenci oziroma funkcionarji slovenske institucije,« so poudarili.

Tudi sicer uradniki in drugi uslužbenci EU, kot pojasnjujejo, v skladu z določili protokola o privilegijih in imunitetah v EU za dejanja, storjena pri opravljanju uradnih dolžnosti EU, uživajo imuniteto le pred sodnimi postopki, kar pa predkazenski postopek še ni.

»Nenazadnje se omenjena pravna oseba javnega prava, Banka Slovenije, v preteklosti v predkazenskih postopkih na navedeni privilegij ob izročanju listin do sedaj ni nikoli sklicevala niti ni pred izročitvijo zaprosila ECB za dovoljenje oziroma navedeno na kakršenkoli način problematizirala,« so izpostavili.

V konkretnem primeru sta bila o omenjenem ugovoru pred pričetkom preiskovalnega dejanja obveščena tako pristojni državni tožilec kot dežurna preiskovalna sodnica, od katere so po obvestilu preiskovalci dobili odgovor, da se hišna preiskava izvede po odredbi v obsegu, kot je bila izdana.

DMS: Draghijevo sprenevedanje je žalostno

Odvetnik malih delničarjev, ki so ovadili vodstvo Banke Slovenije in NLB, Miha Kunič pravi, da ga je odziv ECB presenetil. »Če je bil postopek Banke Slovenije tako zakonit in transparenten, bi pričakoval, da bi podprli zakonita prizadevanja naših organov, da to zadevo razčistijo,« je dejal. Dodal je, da imata NPU in specializirano državno tožilstvo vsa znanja, kako ravnati s tajnimi dokumenti, zato so ti po njegovem mnenju v varnih rokah.

Iz Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) so sporočili, da bodo resno proučili možnost kazenskega pregona predsednika ECB Maria Draghija. »Prvovrstno sprenevedanje Draghija je žalostno za funkcijo, ki jo zaseda, saj bi ravno predsednik ECB moral prvi podpreti slovenske organe pregona in sodno vejo oblasti, da se v najkrajšem možnem času razčisti z vsemi pomisleki in dvomi, ki so bili v zadnjih dveh letih in pol obelodanjeni v javnosti,« so zapisali.

»Naj spomnimo, da je ta isti predsednik ECB, Draghi, opozarjal Republiko Slovenijo, da hitimo s spremembami zakonodaje in da bi veljalo pri tem biti bolj previden, sedaj pa ob očitnih nepravilnostih, katerih utemeljenost je pripoznalo tudi sodišče, ki je odredilo hišne preiskave, želi neposredno posegati v neodvisnost slovenskih organov pregona in sodišč,« so kritični v Društvu MDS, ki mu predseduje Rajko Stanković.

Rajko Stanković Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Menijo, da so dejanja Draghija nedopustna in pričakujejo tudi ostri povratni odziv slovenskih organov. »Hkrati pa bomo temeljito proučili možnost neposrednega kazenskega pregona Draghija, saj očitno meni, da je ECB nedotakljiva institucija in da presega tudi suverenost države članice EU.«

V MDS še poudarjajo, da je odziv ECB in Draghija toliko bolj neverjeten, »saj je Republika Slovenija sanacijo bančnega sistem izvedla z lastnim davkoplačevalskim denarjem, torej davkoplačevalcev Republike Slovenije in niti ECB niti katerega druga institucija EU ni plačala niti EUR za sanacijo slovenskega bančnega sistema«.

Tudi v VZMD so zgroženi in Draghijevo potezo označili kot nedopustno vmešavanje in poskuse vplivanja na postopke slovenskih organov pregona. »O nedopustnem in šokantnem ravnanju predsednika Evropske centralne banke (ECB), Maria Draghija, v zvezi z včerajšnjimi hišnimi preiskavami najvišjih predstavnikov Banke Slovenije, je VZMD danes zjutraj že obvestil tako slovenske, kot tudi preostale Evropske poslance, Evropsko federacijo investitorjev in uporabnikov finančnih storitev (Better Finance), Svetovno federacijo investitorjev (WFI)in druge mednarodne partnerje, ter jih pozval k ustreznemu odzivu,« so sporočili.