Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada je na današnji seji za državni zbor pripravila zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku. Te bodo še zaostrile ukrepe proti zavezancem posameznikom, ki v davčne napovedi ne vključijo vsega premoženja oziroma »ne znajo« pojasniti, od kod izvira.
Kdo ne ve, od kod mu premoženje?
Ljubljana – »Če nekdo ne zna povedati, od kje je dobil premoženje, hkrati pa zna to zelo dobro porabiti, bo država vzela, kar je njenega,« je predsednica vlade Alenka Bratušek včeraj sporočila državljanom, ki premoženje skrivajo pred davčno upravo. Vlada ji namerava olajšati delo, zato spreminja zakon o davčnem postopku.
Zakon o davčnem postopku davčni upravi od leta 2008 omogoča, da od zavezancev posameznikov, fizičnih oseb, zahteva, naj ji natančno popišejo svoje premoženje in ji pojasnijo izvor. Davčni zavezanec mora premoženje na poziv davčne uprave tudi dokazati in pojasniti, s akterimi viri ga je pridobil. V davčni upravi (Durs) ugotavljajo, da iz leta v leto narašča število primerov, »ko ocena davčne osnove pomeni veliko neskladje med pridobljenim premoženjem oziroma med potrošnjo in prihodki, prijavljenimi davčnemu organu«.
Proti skrivanju z izjemno visoko obdavčitvijo
Durs ima torej že po veljavni ureditvi iz 68. in 69. člena zakona o davčnem postopku pravico s cenitvijo določiti vrednost premoženja in razliko, ki ji je zavezanec ni priznal, obdavčiti po veljavnih dohodninskih stopnjah. Zdaj sme zahtevati pojasnila o izvoru premoženja za preteklih pet let. Vlada namerava to obdobje podaljšati na deset leti in »razliko« med dohodki obdavčiti z visoko stopnjo, kakršne sicer ne predpisuje noben davčni zakon. »Cilj predloga zakona je povečati učinkovitost davčnega organa. Spremembe ne bodo poslabšale preglednosti in pravne varnosti zavezancev za davek,« zagotavljajo v vladi. V zbornici davčnih svetovalcev pa so od prve objave besedila prepričani, da »zakon zelo močno posega v varstvo pravic davčnih zavezancev«.
»Posebej pomembno se mi zdi, da bomo razliko neprijavljenih dohodkov obdavčili s 70 odstotki in ne po normalnih davčnih stopnjah. Skratka, stopili bomo na prste tistim, ki ne znajo dokazati izvora premoženja, kar mislimo zelo resno. To je naslednji korak v boju zoper sivo ekonomijo,« je včeraj povedala Alenka Bratušek. Ostrejše orodje proti skritemu premoženju je uvrstila med ukrepe proti sivi ekonomiji: »Posebej bi rada poudarila, da tudi ta obdavčitev, ki bo narejena, in država bo dobila svoj delež, nikogar ne odvezuje kazenske odgovornosti. Ti postopki tečejo posebej. In še enkrat: s tem mislimo maksimalno resno.«
Durs doslej izdal 208 odločb
V Dursu pojasnjujejo, da so morali zaradi naraščanja »nesorazmernega pridobivanja premoženja« povečati nadzor pri odmeri dohodnine: »Zato smo konec leta 2012 okrepili ekipo inšpektorjev za izvajanje tovrstnih postopkov. Doslej je Durs opravil prek 500 postopkov, v katerih je davčne zavezance fizične osebe pozval k prijavi premoženja. Po zbranih podatkov je odločal, ali bo uvedel postopke cenitve premoženja po petem odstavku 68. člena zakona o davčnem postopku.« Od leta 2008 je izdal 208 odmernih odločb, s katerimi je zavezancem naložil dodatnih 32,8 milijona evrov.«
O zavezancih, ki so iskali pravico na sodišču, ugotavljajo: »Vse odločitve davčne uprave, ki so bile v presoji upravnega in vrhovnega sodišča, so bile potrjene.«
Davčna uprava od leta 2008, ko ji je zakon o davčnem postopku omogočil razkrivanje neprijavljenega premoženja, redno poroča o svojih ukrepih in izplenih na tem področju.
Podrobnosti iz novega 68.a člena
Vlada v zakon o davčnem postopku vključuje novi 68.a člen zakona, ki ureja odmero davka od nenapovedanih dohodkov. V ta člen sicer z dopolnitvijo prenaša zavezance iz sedanjega petega odstavka 68. čelna zakona o davčnem postopku.
Tako novi 68. a člen izrecno pojasnjuje, da lahko davčna uprava poleg primerov iz veljavnega 68. člena ugotovi predmet obdavčitve s cenitvijo še v dveh primerih, in sicer kadar »davčni zavezanec fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal« in kadar »je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec fizična oseba, trošenjem davčnega zavezanca fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca fizične osebe«.
V teh primerih se, kot predvidevajo spremembe in dopolnitvah zakona o davčnem postopku, »davek odmeri od davčne osnove, ki je enaka ugotovljeni razliki med vrednostjo premoženja, zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, od katerih je bil odmerjen ali obračunan davek, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo«.Postopek po tem členu se uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih desetih let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden, še predvidevajo spremembe in dopolnitve zakona, o obdavčitvi pa: »Od tako ugotovljene osnove se izračuna in plača davek po 70-odstotni stopnji, ki se šteje za dokončen davek. Davčna osnova, določena v skladu s tem členom, se zniža, če zavezanec fizična oseba dokaže, da je nižja.«
»Ne glede na določbe zakonov o obdavčenju se pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz dejavnosti ali dobička iz kapitala za davčna leta po obdobjih, za katera se je odmeril davek po tem členu, davčna osnova ne more zmanjševati zaradi uveljavljanja nepokritih davčnih izgub ali neizkoriščenih delov negativne razlike med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi (izguba), ugotovljenih v obdobjih, za katera se je odmeril davek po tem členu,« še določa novi 68.a člen zakona o spremembah in dopolnitvah davčnega postopka.
Po besedah predsednice vlade Alenke Bratušek bo vlada državnemu zboru predlagala, naj o spremembah odloča v najkrajšem možnem roku.
