Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija in Nemčija beležita robustno gospodarsko rast, ob tem pa se po podražitvi nafte precej zvišuje inflacija, ki naj bi se do konca leta znižala, je v Ljubljani povedal predsednik nemške Bundesbank Jens Weidmann.
Ugledni nemški centralni bankir je v govoru na Banki Slovenije še opozoril, da v zdajšnjih razmerah poceni denarja obstaja nevarnost, da bi se evropski finančni ministri prehitro sprijaznili z visokim javnim dolgom. Evrosistem to lahko postavi pod pritisk, da še naprej zagotavlja vzdržnost visokega dolga z nizkimi obrestnimi merami – to pa bi bilo tveganje za kasnejšo stabilnost cen. Javni dolg v evrskih državah sicer povprečno znaša 91 odstotkov BDP – to je po njegovem še en razlog, da so nujno potrebne omejitve za zadolževanje držav.
Vplivni Weidmann, ki je na čelu nemške centralne banke od 2011, prej pa je bil ekonomski svetovalec kanclerke Angele Merkel, je opozoril, da v Evropi za gospodarsko rast pač niso odgovorne centralne banke, temveč države. Centralne banke so po njegovem opravile svoj del naloge kar zadeva dostop do bančnih posojil, zdaj so na vrsti še politiki, ki imajo v svojih rokah ključ do dolgoročne gospodarske rasti. Zato ECB še naprej neutrudno opozarja, da so nujne so strukturne reforme, ki jih tako v Nemčiji kot Sloveniji narekujejo tudi predvidene demografske spremembe.
Kot neutemeljene je zavrnil kritike, da ima Nemčija zdaj primerjalno prednost pred ZDA in drugimi državami zaradi podcenjenega evra. Dolar je po njegovem zdaj res močan, a ZDA so prej skoraj celo desetletje izkoriščale prednost šibke valute; valutna nihanja, ki smo jim priča zdaj, so tako v povsem normalnih okvirih, je še povedal prvi mož nemške centralne banke.
V razmerah se po brexitu in ameriških volitvah pojavlja vse več dvomov v globalizacijo in svetovno trgovino, so ovire za trgovino in izključevanje drugih napačen odgovor. Svobodna trgovina, odprti trgi in nove tehnologije so po njegovem zagotovilo za inovacije in rast, kar da kaže tudi več kot 3000 let staro kolo, najdeno na ljubljanskem Barju – ki je bilo v tistem času pomembna tehnološka inovacija.
T. i. helikopterski denar ni prava rešitev
Na vprašanje ekonomista Jožeta Mencingerja, ali se mu zdi primerna uvedba t. i. helikopterskega denarja (ki pomeni tiskanje in delitev denarja posameznikom), je Jens Weidmann odvrnil, da »monetarna politika ne more iti tako daleč.« Ne more denimo odločati, kdo naj dobi socialne transferje, kar je sicer naloga vlade in da morajo zato tudi druge politike, zlasti fiskalna, opraviti svojo domačo nalogo. »Ni zastonjskih kosil,« je pojasnil Weidmann, ki ga sicer ideja helikopterskega denarja precej spominja na znano nemško pravljico o baronu Munchausnu, ki je kar samega sebe za lase potegnil iz močvirja.
