Ljubljana - Odbor DZ za finance in monetarno politiko je danes podprl predlog vlade, da se poroštva države za financiranje investicij gospodarskih družb, ki so bila kot eden od protikriznih ukrepov uvedena v letu 2010, izdajajo le še do konca tega leta. Instrument kljub prizadevanjem v praksi ni zaživel, je povedala Mateja Vraničar s finančnega ministrstva.
Določitev roka veljave izdajanja poroštev je potrebna, ker zdaj v zakonu ta datum ni zapisan. V predlogu novele zakona o poroštvih države za financiranje investicij gospodarskih družb je tako zapisano, da se bodo ta poroštva izdajala najdlje do 31. decembra 2015.
Slovenija je jamstveno shemo zagnala jeseni 2010, ko je bilo predvideno, da lahko država izda za skupaj milijardo evrov poroštev za kredite za financiranje investicij. S tem so želeli podjetjem olajšati dostop do likvidnih sredstev. Vlada je pričakovala, da bodo zaradi prvovrstnega zavarovanja, ki ga predstavlja državno poroštvo, banke bolj naklonjene dajanju kreditov in se bo sprostil kreditni krč, piše STA.
A kot je poslancem povedala Vraničarjeva, instrument v praksi ni zaživel, povpraševanje po poroštvih po tem zakonu pa vsako leto upada. Od prvega razpisa v letu 2010 do konca leta 2014 je SID banka od skupne razpisane poroštvene kvote v višini 400 milijonov evrov izdala le za 0,5 milijona evrov poroštev.
Luka Mesec (ZL) je menil, da zakon še vedno potrebujemo. »Vsaj ena tretjina podjetij ima omejitve proizvodnje, ker ne morejo dostopati do kreditov,« je opozoril, Vraničarjeva pa je povedala, da imajo podjetja na voljo več drugih instrumentov, denimo dodatna sredstva Slovenskega podjetniškega sklada.
Člani odbora so na seji skorajda brez razprave podprli manjše spremembe še nekaterih drugih zakonov.
Z novelo zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov se ustvarja pravna podlaga za evidentiranje poslovnih dogodkov v zvezi z zavarovalnimi posli, ki jih SID banka opravlja v imenu in za račun države. Na to pomanjkljivost je vlado opozorilo računsko sodišče, Vraničarjeva pa je povedala, da se bo s sprejemom predlagane novele zakona omogočilo, da se instrument, ki ga gospodarstvo šteje za uporabnega in uspešnega, uporablja nemoteno naprej.
Z novelama zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter zakona o plačilnih storitvah in sistemih se v slovenski pravni red prenaša določbe evropske direktive, ki ureja izvensodno reševanje sporov. Cilj je, da se potrošnikom in ponudnikom zagotovi možnost hitrega, cenovno dostopnega, enostavnega in učinkovitega izvensodnega reševanja domačih in čezmejnih potrošniških sporov v klasični in spletni trgovini.Predlog novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb pa v slovenski pravni red prenaša evropski direktivi o obdavčitvi matičnih in odvisnih družb, vlada pa je dodala še določbe zaradi spremembe pravil računovodenja.