Državno premoženje večje za pet milijard evrov

Ljubljana – Finančno in stvarno premoženje države in občin je konec lanskega leta doseglo 42,3 milijarde evrov, kar je skoraj pet milijard evrov ali 13 odstotkov več kot konec leta 2012. Najbolj so se povečale vrednosti nepremičnin in podjetij v lasti države oziroma občin.

Iz predloga konsolidirane premoženjske bilance države in občin, ki jo ministrstvo za finance pripravi vsaki dve leti in trenutno čaka na vladno obravnavo, je mogoče ugotoviti, da se je državno in lokalno premoženje od leta 2006 skoraj podvojilo. Konec lanskega leta je premoženje države znašalo 29,4 milijarde evrov, premoženje občin pa slabih 13 milijard evrov.

Največji delež – kar 45 odstotkov – premoženja predstavljajo nepremičnine, katerih vrednost se je kljub občutnemu padcu cen na nepremičninskem trgu precej povečala. Samo lani za 800.000 evrov, od leta 2006 pa se je njihova vrednost podvojila. Več kot polovica teh nepremičnin je v lasti občin.

Rast dolgoročnega dolga

Za skoraj štiri milijarde evrov se je lani po oceni pripravljavcev omenjenega dokumenta povečala vrednost finančnih naložb, torej deležev podjetij, ki so bili konec lanskega leta vredni 12,9 milijarde evrov. Pri tem je treba spomniti, da je država v državne banke – NLB, Novo KBM, Abanko, Factor banko in Probanko – decembra lani vložila 3,2 milijarde evrov dodatnega kapitala. Država je tudi pretežna lastnica finančnih naložb, saj jih imajo občine le za dobre pol milijarde evrov. Finančne naložbe so tudi največje premoženje države.

Med neposrednimi proračunskimi uporabniki, teh je kar 1341, ima največ nepremičnin ministrstvo za infrastrukturo, največ opreme in zalog generalštab Slovenske vojske in največ deležev v podjetjih ministrstvo za finance.

Med obveznostmi države in občin najbolj izstopajo dolgoročna posojila. Teh je bilo konec leta 2013 za dobrih 22 milijard evrov ali 5,2 milijarde več kot leto prej. Pri tem kar 21,4 milijarde evrov posojil odpade na državo in slabih 600 milijonov evrov na občine. Dolgoročni dolg se je od konca leta 2006 kar potrojil. Kratkoročne obveznosti so ostale na približno enaki ravni kot leta 2012.

Največ izgube imajo bolnišnice

Na ministrstvu za finance so izračunali, da je imel vsak prebivalec Slovenije konec lanskega leta 10.714 evrov državnega dolgoročnega dolga, za 9219 evrov državnih oziroma lokalnih nepremičnin in za 6265 evrov dolgoročnih finančnih naložb. V deležu bruto domačega proizvoda je vrednost nepremičnin dosegla dobro polovico, finančne naložbe pa dobro tretjino.

Konsolidirana bilanca analizira tudi prihodke in dohodke posrednih proračunskih uporabnikov. Ta pokaže, da so med njimi na državni ravni največ izgube imele bolnišnice, prihodki pa so najbolj presegli odhodke pri univerzah in fakultetah.

Na lokalni ravni imajo največji presežek lekarne in zdravstveni domovi. V Sloveniji je sicer skupaj 2865 proračunskih uporabnikov, od tega 581 na državni ravni in 2284 na občinski. Skoraj polovica proračunskih uporabnikov je posrednih.

Za dodatna pojasnila o premoženjski bilanci smo zaprosili ministrstvo za finance, a zaradi dopustov do zaključka redakcije sogovornika nismo dobili.