Tiskane izdaje
Ljubljana – Prodajalci že zdaj ne smejo uporabljati programov za brisanje računov in tako prikazati manjšega zaslužka, od 1. julija pa bodo takšni posegi tudi zelo dragi. Davčna uprava (Durs) se pripravlja na strog nadzor gotovinskega poslovanja.
V ministrstvu za finance poudarjajo, da so nove rešitve iz osmega in devetega odstavka 38. člena zakona o davčnem postopku podobne davčnim blagajnam, a cenejše za zavezance.
Zavezanci iznajdljivi, nadzorniki z novimi metodami
Davčni zavezanci so iznajdljivi, a tudi njihovi nadzorniki ne mirujejo. Davčna uprava je že leta 2010 začela pripravljati nadzor računalniških registrskih blagajn z metodo računalniške forenzike. Ta pristop po pojasnilih generalnega davčnega urada vključuje »računalniško pregledovanje, kopiranje in analizo elektronskih podatkov iz registrskih blagajn zavezancev«.
Marca in aprila 2012 so davčni nadzorniki izbrali vzorec 60 zavezancev, »ki so uporabljali računalniški program določenega zavezanca«. Zanimalo jih je, ali pravilno in v celoti izkazujejo ustvarjene prihodke. Podatke so zbrali iz računalnikov in računalniških registrskih blagajn davčnih zavezancev. »Jedro takšnega nadzora je, da podatke o poslovanju zajamemo neposredno s trdega diska registrske blagajne. V postopku davčnega inšpekcijskega nadzora računalniški strokovnjak pregleda in analizira informacijski sistem zavezanca, ugotovi, kje – na katerem računalniku – so programi in podatkovne baze, ter izdela forenzično kopijo trdega diska,« je mogoče zvedeti v davčni upravi.
Povrečno prikrijejo 50 odstotkov prometa
»Analiza zbranih vzorčnih podatkov je pokazala, da od 70 do 80 odstotkov teh zavezancev naknadno spreminja postavke na izdanih računih in s tem izkazuje manjše prihodke. V posameznih postopkih nadzora pa ugotavljamo, da zavezanci povprečno izbrišejo približno 50 odstotkov prometa, od 0 do 80 odstotkov,« ugotavljajo davčni nadzorniki.
Od 1. aprila lani do 28. februarja letos so inšpektorji z metodo računalniške forenzike – uporabljali so računalniško podprto revizijsko orodje ACL – končali 54 pregledov. »V dejavnosti gostinstva in pekarstva smo obračunali 1,695 milijona evrov dodatnih dajatev – gre za mala in mikro podjetja. Hkrati lahko govorimo o 674.236 evrih drugih posrednih učinkov,« je mogoče zvedeti v davčni upravi.
Sporna predvsem programska oprema
Strokovnjaki z davčne uprave so ugotovili tudi, da je sporna predvsem programska oprema za vodenje blagajn, bolj kot registrske blagajne: »Prav programska oprema omogoča naknadno brisanje, spreminjanje in prirejanje podatkov evidentiranega prometa brez sledenja. Ker torej ni dvoma, da programska oprema omogoča zavezancem naknadno brisanje in spreminjanje podatkov, smo predlagali dopolnitev 38. člena zakona o davčnem postopku z osmim in devetim odstavkom,« smo zvedeli na davčni upravi.
Od 1. julija poseno hud prekršek
Od 1. julija bo torej izrecno prepovedano uporabljati programe za brisanje računov, ker zdaj tako določa 38. člen zakona. Ali je dotlej dovoljeno, malo za šalo in malo zares preverimo na davčni upravi? »Ne, računalniški programi in elektronske naprave za brisanje prometa že zdaj niso dovoljeni. Toda od 1. julija bodo kazni za takšne posege veliko strožje, saj bodo šteli za posebno hude davčne prekrške pri elektronski obdelavi podatkov,« pojasnjujejo v generalnem davčnem uradu. Zneski se gibljejo od 3000 do 250.000 evrov.
Odločitve o MMS še ni
Za »poštene« programe bodo enako odgovorni zavezanci, proizvajalci in prodajalci računalniških programov ter elektronskih naprav. »Ko bo nova ureditev začela veljati, bomo poostrili nadzor nad gotovinskim poslovanjem,« so napovedali na vrhu Dursa. Ministrstvo za finance se z operaterji sicer dogovarja tudi o možnosti, da bi kupci posnetke računov Dursu lahko posredovali po mobilnikih (storitev MMS), a tega še ni mogoče potrditi, saj bi bil plačnik sporočil proračun.
»V izdelavi je implementacija sistema za pošiljanje fotografij računov preko MMS sporočil, s katero želi država potrošnike spodbuditi, da zahtevajo račune za nakup blaga in storitev, da jih fotografirajo in v obliki brezplačnega MMS sporočila pošljejo na davčno upravo za namene nadaljnje obravnave,« je mogoče zvedeti v ministrstvu za finance. Ministrstvo je takšno obveščanje o računih sicer uvrstilo med ukrepe proti sivi ekonomiji.
Podobno davčni blagajni, a cenejše
Glavna tržni inšpektorica Alenka Grlić je v začetku tedna predstavila svoj načrt za preprečevanje sive ekonomije. Povedala je, da se zavzema za davčne blagajne, češ da so na Hrvaškem z njimi dosegli veliko povečanje prijavljenega prometa pri gostincih.
V ministrstvu za finance (MF) priporočila glavne tržne inšpektorice ne komentirajo, v povezavi z davčnimi blagajnami pa pojasnjujejo: »Predlog zakona o davčnih je bil pripravljen v času mandata od 2008 do 2012, vendar ga zaradi razpisa predčasnih volitev ni bilo mogoče obravnavati v državnem zboru. Naslednja vlada se ni odločila za nadaljevanje zakonodajnega postopka, ampak se je odločila za rešitev, ki je tehnično manj zahtevna in prinaša manjše stroške zavezancem. Ta rešitev je uveljavljena v 38. členu zakona o davčnem postopku, kakor je bil spremenjen z zadnjo novelo konec leta 2012.«
Tako smo torej spet pri strožji ureditvi iz osmega in devetega odstavka 38. člena zakona o davčnem postopku. »Ta ukrep pomeni rešitev, ki učinkuje na primerljiv način kot davčne blagajne, je pa cenejša za davčne zavezance, kar pomeni, da ta rešitev ne predstavlja dodatnih administrativnih bremen in je finančno ugodnejša za zavezance, ki želijo poslovati v skladu z zakonom,« poudarjajo v ministrstvu za finance.
Davčne blagajne niso vedno učinkovite
Davčne blagajne ne odpravljajo problema neizdajanja računov, poudarjajo v ministrstvu za finance: »V državah, kjer imajo davčne blagajne, tudi po njihovi uvedbi ugotavljajo, da zavezanci še naprej uporabljajo blagajne, ki ne delujejo v skladu s tehničnimi zahtevami za davčne blagajne in prek njih zaračunavajo tisti del prometa, za katerega želijo, da bi ostal prikrit. Prav tako ugotavljajo, da zavezanci, kljub davčnim blagajnam, računov ne izdajajo. Podatki o neprijavljenem prometu tako ostajajo davčnim organom še vedno prikriti in jih morajo pridobiti na terenu s klasičnim inšpekcijskim nadzorom.«
