Tiskane izdaje
Ljubljana – »Cilj predloga zakona je učinkovitost davčnega organa,« pojasnjujejo predlagatelji zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku. Predlog je že mogoče brati na spletni strani državnega zbora. Večina načrtovanih posegov v veljavni zakon se nanaša na davčno izvršbo, davčni nadzor in obdavčitev neprijavljenih dohodkov fizičnih oseb. Spremembe in dopolnitve zakona bodo poenostavile tudi postopek javne dražbe, ki jo prireja davčna uprava.
Predsednica vlade Alenka Bratušek je na novinarjem po seji vlade, na kateri je ta pripravila besedilo za zakonodajni postopek v državnem zboru, sama predstavila izboljšave, povezane z odkrivanjem in obdavčitvijo neprijavljenih dohodkov fizičnih oseb, in napovedala: »Država bo dobila, kar ji pripada. Vlada hkrati s predlogom zakona tudi določbe o davčnem nadzoru in davčni izvršbi spreminja tako, da bo zagotovila večjo moč davčni upravi. Ta je v prvih osmih mesecih letošnejga leta opravila že 383.037 »komunikacij« z dolžniki. Trenutno izvaja sedem tako imenovanih projektnih nadzorov, pripravlja se na nove.
Dolžniki skrivajo premoženje pred izterjavo
Na področju davčne izvršbe poskuša vlada s spremembami in dopolnitvami zakona o davčnem postopku preprečiti dolžnikom, da bi svoje premoženje »porazdelili na naslove« izven ožjega družinskega kroga in tako preprečili izterjavo davka iz premoženja.
V poglavju o davčni izvršbi namerava namreč vlada s spremembami in dopolnitvami 148. člena zakona, ki govori o poroštvu, podaljšati seznam oseb, od katerih ima davčna uprava v določenih okoliščinah pravico izterjati davek, ki ga ni mogla izterjati iz dolžnikovega premoženja. Zdaj so na tem seznamu najožji družinski člani, vlada pa nanj dodaja še druge osebe. Tako namerava preprečiti dolžnikom, da bi premoženje pred davčno upravo skrili na naslove oziroma račune izven družinskega kroga.
Plačilo lahko zahtevajo od družine
»Davčni organ ugotavlja, da davčni dolžniki na različne načine prenašajo premoženje na druge osebe in s tem onemogočijo izterjavo davčnih obveznosti. Pri tem gre predvsem za davčne dolžnike, ki nimajo odprtih računov, oziroma dolžnike z blokiranimi računi, ki se svojimi dolžniki dogovorijo, da ti plačila usmerijo na zasebne račune povezanih fizičnih ali pravnih oseb, za tako preusmeritev nakazila pa ne obstajata ustrezna pravna podlaga in knjigovodska listina. Davčna izvršba ni uspešna, ker je davčni dolžnik premoženje odtujil brezplačno ali po ceni, ki je nižja od tržne,« pojasnjujejo predlagatelji zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku.
Veljavni prvi odstavek 148. člen zakona o davčnem postopku davčni upravi omogoča, da davek, ki ga ni mogla izterjati iz premoženja dolžnika, izterja iz premoženje njegovih ožjih družinskih članov, če »to premoženje neodplačno oziroma po nižji ceni od tržne dobili od dolžnika v letu oziroma po letu, v katerem je davčna obveznost nastala«. Po 148. členu zakona med ožje družinske člane štejejo: zakonec oziroma oseba, s katero živi dolžnik v življenjski skupnosti, ki je po predpisih izenačena z zakonsko zvezo, oseba, s katero dolžnik živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci oziroma posvojenci ter vnuki in starši oziroma posvojitelji dolžnika.
V 148. člen vključujejo povezane osebe
V 148. člena zakona vlada zdaj s spremembami in dopolnitvami zakona vnaša povezane osebe: »Če davka ni bilo mogoče izterjati iz premoženja dolžnika, se ta izterja iz premoženja povezanih oseb, ki so to premoženje neodplačno oziroma po nižji ceni od tržne pridobile od dolžnika v letu oziroma po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, do vrednosti tako pridobljenega premoženja. Za povezane osebe se štejejo osebe, ki so kot povezane opredeljene v zakonu, ki ureja obdavčitev pravnih oseb, oziroma v zakonu, ki ureja dohodnino«.
Veljavni 148. člen še drugače varuje pravico države do izterjave davčnega dolga, saj v drugem odstavki določa: »Če je dolžnik z namenom, da bi se izognil plačilu davka, odtujil premoženje v letu oziroma po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, se tak pravni posel lahko izpodbija pred sodiščem v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja.«
Tudi drugi odstavek 148. člena o poroštvu vlada s spremebami in dopolnitvami zakona spreminja tako, da določa rok za izpodbijanje posla pred sodiščem »v dveh letih od dejanja za odplačne pravne posle in v petih letih od dejanja za neodplačne pravne posle«.
Pospešiti hočejo inšpekcijski postopek
Tudi s spremebami in dopolnitvami zakonskih določb o inšpekcijskem nadzoru in izvršbi namerava vlada doseči večjo učinkovitost davčne uprave: »Da bi pospešili postopek in se s tem tudi preprečevali izogibanje davčnega zavezanca sodelovanju pri davčnem nadzoru, veljavno ureditev spreminjamo v delu, ki ureja davčni inšpekcijski nadzor.«
Pravice davčnega zavezanca do informacij o davčno inšpekcijskem nadzoru urejajo trije odstavki 139. člena zakona o davčnem postopku. Po prvem odstavku mora pooblaščena oseba, ki opravlja davčni inšpekcijski nadzor, zavezanca pred začetkom nadzora poučiti o pravici, da je prisoten pri davčnem inšpekcijskem nadzoru in da je sproti obveščen o pomembnih dejstvih in dokazih v inšpekcijskem nadzoru ter med postopkom, »razen če to onemogoča potek ali namen davčnega inšpekcijskega nadzora«. Davčni inšpektor mora zavezanca tudi obveščati »o pomembnih dejstvih in dokazih in vse to navesti v zapisniku«.
Sklepnega pogovora z zavezancem ne bo več
Po zdaj veljavnem drugem odstavku 139. člena zakona o davčnem postopku je davčni inšpektor z zavezancem dolžan opraviti sklepni pogovor, saj člen določa: »Pred sestavo zapisnika mora pooblaščena oseba, ki opravlja davčni inšpekcijski nadzor, o rezultatu davčnega inšpekcijskega nadzora opraviti sklepni pogovor z zavezancem za davek, v katerem mora zavezanca za davek opozoriti na sporna dejstva, ki vplivajo na obdavčenje, na pravne posledice ugotovitev davčnega inšpekcijskega nadzora in na davčne učinke teh ugotovitev.«
Pravico zavezanca iz 139. člena vlada s spremebami in dopolnitvami zakona spreminja tako, da odpravlja sklepni pogovor z inšpektorjem, pojasnjujejo predlagatelji zakona: »Po novem drugem odstavku 139. člena zakona davčnemu organu ne bo treba več opraviti sklepnega pogovora z zavezancem za davek. Ne glede na to pa bo moral davčni organ zavezancu za davek še vedno zagotoviti informacije o pomembnih dejstvih in dokazih, ugotovljenih v inšpekcijskem nadzoru.«
Pred sestavo zapisnika bo moral inšpektor zavezanca opozoriti »na sporna dejstva, ki vplivajo na obdavčenje, pravne posledice ugotovitev davčnega inšpekcijskega nadzora in davčne učinke teh ugotovitev«.
Proti zavlačevanju prek zapisnika
Vlada spreminja tudi 140. člen zakona, ki določa podrobnosti o zapisniku o davčnem inšpekcijskem pregledu: predlagatelji zakona nameravajo doseči, da zavezanec z navajanjem novih dejstev ne mogel zavlačevati postopka.
Po spremembah in dopolnitvah 140. člena veljavnega zakona bo moral inšpektor zavezanca opozoriti glede možnosti in »upoštevanja novih dejstev in dokazov«, saj zakon na novo opredeljuje oziroma omejuje pravico zavezanca, da v pripombah na zapisnik navaja nova ali dodatna dejstva. Zdaj veljavni 140. člen zakona določa le, da davčni inšpektor v 30 dneh sestavi nov zapisnik o inšpekcijskem pregledu, »če zavezanec za davek v pripombah navaja nova ali dodatna dejstva, ki vplivajo na spremembo v zapisniku ugotovljenih obveznosti«.
Ta pravica bo zavezancu sicer ostala, a jo bo moral utemeljiti, kot bo zahteval spremenjeni 140. člen zakona. Ta bo po predlogu vlade določal: »Zavezanec za davek lahko v pripombah k zapisniku iz prvega odstavka tega člena predlaga nova dejstva in dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že pred izdajo zapisnika. Davčni organ sestavi dodatni zapisnik v 30 dneh po prejemu pripomb, če te vplivajo na višino davčne obveznosti. Nova dejstva in dokazi se upoštevajo le, če so obstajali pred izdajo zapisnika in jih zavezanec za davek upravičeno ni mogel navesti ter predložiti pred izdajo zapisnika.«
Zakaj ni povedal prej, če je že vedel?
Predlagatelji zakona pojasnjujejo, da poskušajo z spremenjeno določbo zavezancem preprečiti zavlačevanje pri inšpekcijskem postopku: »Davčni organ ugotavlja, da zavezanci za davek v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora vse pogosteje predlagajo listine in druge dokaze šele v postopku dajanja pripomb na zapisnik in ne v postopku pred izdajo zapisnika. V večini primerov gre za dokaze, ki jih je davčni organ zahteval že med postopkom inšpekcijskega pregleda pred izdajo zapisnika in so v tem času že obstajali.«
Po pojasnilih davčne uprave zavezanci za davek inšpekcijski pregled zavlačujejo tako, da »po izdaji zapisnika večinoma dokazujejo dejstva, ki so se ugotavljala že v postopku do izdaje zapisnika, dokazi, predloženi po izdaji zapisnika, pa so do izdaje zapisnika že obstajali«. Predlagatelji zakona o učinkih spremenjenega 140. člena zakona pojasnjujejo: »Predlagana sprememba bo s skrajšanjem davčnih inšpekcijskih nadzorov vplivala na njihovo ekonomičnost ter učinkovitost.«
Davčni nadzor prek sedmih projektov
Odkrivanje neprijavljenega premoženja, ki ga davčna uprava izvaja od leta 2008, je eden od tako imenovanih projektnih nadzorov. Davčna uprava trenutno izvaja poglobljene ciljne nadzore pri več izbranih skupinah zavezancev izvaja prek projektov, tako da zdaj izvaja sedem projektov: projekt socialni prispevki, projekt prevozna sredstva (vključuje tudi plovila in avto šole), projekt odvetniki, projekt prijava premoženja, projekt sistemske utaje DDV, projekt davčno bolj ugodna območja, projekt siva ekonomija. Nadzora pri odvetnikih, ki so ga začeli pred dvema letoma, še niso zaključili.
»V sklopu projekta siva ekonomija – sem spada nadzor nad gotovinskim poslovanjem, izdajanjem računov in drugo – so bili v preteklih treh mesecih najbolj, ne pa izključno, »inšpicirani« gostinci. V sklopu sive ekonomije se bomo, tako kot pretekla leta, v kratkem ciljno usmerili tudi na zavezance, ki poslujejo z gotovino in so glede na sezono bolj aktualni. Te nadzore bomo napovedali kmalu,« pojasnjujejo v davčni upravi. Med takšne »sezonske« davčne preglede spada nadzor pri prodajalcih cvetja okoli dneva mrtvih 1. novembra.
