Tiskane izdaje
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je danes v skladu z novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja objavila podrobnosti o slabih kreditih, ki so bili nanjo prenešeni z NLB in NKBM. Potem ko je pred tremi meseci objavila imena dolžnikov in bruto izpostavljenost, je danes objavila še podatke o vrsti posla (kredit za obratna sredstva, kredit za investicije, kredit za komercialne nepremičnine in podobno), datumu sklenitve pogodbe ter vrsti in predmetu zavarovanja.
DUTB ima do cerkvenih Zvonov 220 milijonov evrov terjatev, več kot sto milijonov evrov pa tudi do Vegrada in T-2. Danšnje razkritje kaže, da je NLB, denimo, holdingu Zvon dva namenil tudi deset milijonov evrov nezavarovanega kredita za obratna sredstva, Vegradu 11 milijonov evrov, Konstruktorju 2,5 milijona evrov in tako naprej. V slovenskem bančnem sistemu je sicer približno polovica posojil brez zavarovanja.
Objavljena tabela pa ne daje odgovorov, ali je banka kredit na novo odobrila ali zgolj podaljšala. Kot je znano, sta največ slabih kreditov največji banki podelili pred letom 2008, torej v času uprav Marjana Kramarja na NLB in Matjaža Kovačiča na NKBM. Kasneje pa sta banki kredite podjetjem, ki so poslovala in plačevala obresti, tudi obnavljali.
DUTB je objavila tudi člane kreditnih odborov bank. V NLB so to funkcijo v času velikega kreditiranja med drugim opravljali Matej Narat, Andrej Hazabent in Marjan Kramar. Stanislava Zadravec Caprirolo je na današnji novinarski konferenci Banke Slovenije povedala, da sta bila slabo korporativno upravljanje in slabo upravljanje s tveganji dva od vzrokov za velik delež slabih terjatev v portfelju bank. »Banka Slovenije ima možnost, ki jo je tudi uporabila, da osebam, ki se ne izkažejo za nadpovprečno dobre korporativne upravljalce ali upravljalce s tveganji, ne omogoči opravljanje tovrstnega dela, in sicer z licenciranjem ali z drugimi ukrepi, ki spremenijo sestavo uprav in nadzornih svetov,« je povedala viceguvernerka. Ob tem je centralna banka organom pregona naznanila več sumov kaznivih dejanj v bankah, še več sumov pa so posredovale banke same. »Ko bodo postopki pred sodišči končani, bomo lahko govorili tudi o krivcih,« je zaključila.
O kreditiranju odloča veliko zaposlenih
Eden od namenov novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja je pokazati, kdo so v bankah (bili) odgovorni za kreditiranje podjetij. Objava članov uprav, nadzornih svetov in kreditnih odborov je sicer lahko del odgovora na to vprašanje, a za kreditiranje so (bili) v bankah pristojni tudi številni drugi uslužbenci.
V NLB so večkrat poudarili, da je bilo največ slabih kreditov podeljenih pred krizo ali z drugimi besedami v času, ko je upravo vodil Marjan Kramar. V tem času, ko so bila odobrena posojila, ki so se kasneje zaradi različnih vzrokov izkazala za slaba, je najdlje v kreditnem odboru sedel Matej Narat. Sedanji predsednik uprave Save je bil v NLB zadolžen za poslovanje z velikimi podjetji, član kreditnega odbora pa je bil vsaj od začetka leta 2003 do konca novembra 2009. Med letoma 2004 in 2009 je bil član kreditnega odbora tudi Marjan Kramar. Andrej Hazabent in Borut Stanič sta bila člana kreditnega odbora od leta 2003 do 10. julija 2007, Alojz Jamnik pa od julija 2007 do novembra 2009. Svojega predstavnika je v kreditnem odboru imela tudi KBC, a ne ves čas. Pierre van Keirsbilck je v odboru sedel do avgusta 2006, v naslednjem letu človeka iz belgijske banke ni bilo v kreditnem odboru, nato pa je do konca leta 2009 v odboru bil Claude Deroose.
Po obdobju velikega kreditiranja je v kreditnem odboru sedel tudi Božo Jašovič, tedanji predsednik uprave banke. »Pri objavljanju imenov članov uprav, nadzornega sveta in kreditnega odbora dobiš občutek, da v banki odloča posameznik, a o odobritvi kredita odloča veliko ljudi. O kreditu tako vzporedno odločajo zaposleni v komerciali in v obvladovanju tveganj, kreditni odbor pa je zadnja instanca in je več ali manj le formalnost. Sodobne banke sploh nimajo več kreditnih odborov,« je povedal Jašovič.
DUTB ni objavila imen vseh ljudi, ki so sodelovali pri odobritvi kredita. »Vsaka banka ima relativno kompleksno odločevalsko strukturo in ni primerno, da bi bili objavljeni poimenski seznami ljudi, ki so bili vključeni v te procese. Ve se, kdo je odgovoren za vodenje bank in pri tem se mora končati. To pa ne pomeni, da se za druge, ki so bili vključeni v odločevalske procese, ne ugotavlja njihova vloga,« je dejala Stanislava Zadravec Caprirolo, viceguvernerka Banke Slovenije.
Nekdanji predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič in članica uprave Manja Skernišak sta v kreditnem odboru mariborske banke sedela med letoma 2005 in 2012. Več let so bili v kreditnem odboru druge največje slovenske banke tudi Ksenija Mrevlje, Peter Budin, Simon Hvalec, Slavko Jarc in Sonja Bauman Cotar.
