Tiskane izdaje
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je v Sloveniji še vedno prisotna. Med drugim jo še vedno zanima privatizacija bank, tudi NLB, ne izključuje pa niti sodelovanja v projektu drugi tir, pojasnjuje podpredsednik EBRD Pierre Heilbronn. Banka sicer prihodnost regije jugovzhodne Evrope vidi v povezovanju.
EBRD je leta 2014 ponovno odprla pisarno v Ljubljani. So pretekla tri leta to odločitev upravičila?
Pisarno smo odprli v času, ko je bilo pred Slovenijo veliko izzivov zaradi finančne krize in težav bančnega sektorja. Pisarna je gotovo imela pomembno vlogo v tem težkem obdobju. Od ponovnega odprtja pisarne smo v Sloveniji investirali več kot 280 milijonov evrov v zelo različne sektorje.
Spopadali smo se s kreditnim krčem, ko lokalne banke niso mogle zagotavljati finančnih sredstev zasebnemu sektorju. Našo prisotnost smo izkoristili tudi za pogovore z različnimi ministrstvi in Banko Slovenije, ki je imela v zadnjih letih ključno vlogo v tem dialogu in izboljšanju okvira, ki zagotavlja trdnost bančnega sistema. Kot veste, smo pri tem sodelovali tudi pri privatizaciji druge največje banke. Pisarna v Ljubljani je tako pripomogla k vsem pozitivnim rezultatom, ki nam jih je uspelo doseči.
Torej lahko računamo, da boste ostali v Ljubljani?
(Smeh) Ne zapuščamo Slovenije. Na splošno v države nikoli ne pridemo za kratkoročno obdobje. Seveda EBRD vlaga v Slovenijo, vendar se vedno pozablja, da je država, kjer delujemo, tudi član in delničar banke, zato se z njo ne razpravlja le o državi, ampak tudi o prihodnosti EBRD.
Omenili ste sodelovanje v privatizaciji NKBM, prisotni ste tudi v Savi Re. Kaj je bil poleg finančnega sektorja še naložbena usmeritev EBRD?
Vse, kar je povezano s prestrukturiranjem podjetij, energijsko učinkovitostjo in zelenimi naložbami ... Vlagali smo v papirniško, jeklarsko industrijo, v razsvetljavo ... gre za naložbe v trajnostni razvoj. Zelene naložbe so prednostna naloga, pomembna pa je tudi konkurenčnost in trdnost bančnega sektorja. Želimo tudi izboljšati učinkovitost, konkurenčnosti in korporativno upravljanje nekdanjih državnih družb. To so prednostne naloge tudi v drugih zahodno balkanskih državah. Z vlado smo se začeli pogovarjati o strategiji za prihodnja tri leta.
... govorite o strategiji EBRD za prihodnja tri leta, ker se sedanja izteka ...
Tako je. Najprej pogledamo, kakšno je stanje v državi in kakšni so izzivi. Poslovno okolje je pomembno in vse razvrstitve Slovenije kažejo, da čeprav ste sicer dosegli določen napredek, a so tudi področja, kjer je mogoče še izboljšati učinkovitost in privlačnost. Ta strategija, o kateri se bomo pogovarjali z vlado in drugimi deležniki, bo usmerjena v podporo, ki jo EBRD lahko zagotovi. Ne želimo početi tistega, kar lahko drugi naredijo bolje. Mislimo, da imamo znanje in izkušnje za vse, kar je povezano z zasebnimi naložbami, in te imajo v vaši državi velik potencial. Kot sem že rekel, posebno na področju energetske učinkovitosti, razvoju kapitalskega trga in financiranju realne ekonomije.
Skupaj z Apollom ste lastniško vstopili v NKBM. Kako dolgo boste prisotni v tej banki?
Nimamo posebnega časovnega načrta. Večinoma vlagamo za daljše časovno obdobje kot zasebni investicijski skladi, vendar pri vstopu v naložbo gledamo tudi na možnost izhoda. Zelo pomembno je, da so za to določena merila pa tudi prehodni cilji, kot so izboljšanje korporativnega upravljanja, učinkovitosti ... tako da trenutno lastniški izstop iz NKBM še ni na mizi.
Izrazili ste tudi interes za sodelovanje v privatizaciji NLB. Kako komentirate odločitev vlade, ki je le nekaj dni pred načrtovano javno prodajo delnic postopek ustavila?
Privatizacija NLB in tudi drugih bank je del zavez evropski komisiji, tako da bo ta odločitev predmet razprave med slovensko vlado in komisijo. Mi nismo skrivali, da privatizacijo ocenjujemo kot dobro stvar za banko, ker bo prinesla učinkovitost in koristi za vodstvo banke in tudi za slovensko gospodarstvo. Obžalujemo odločitev vlade, ki je bila sprejeta pred poletjem. Spremljamo možnosti, ki bodo na voljo, ko se bo vlada odločila za ta korak.
Torej vas še vedno zanima sodelovanje pri privatizaciji NLB?
Da. Nikoli ne zapremo vrat.
Slovenija v vaših očeh torej ni izgubila kredibilnosti na tem področju?
Ne, z ministrstvom za finance smo imeli odprt dialog in čakamo na možnosti, ki jih bo na mizo dala vlada. Vsekakor nismo izgubili interesa. Pri tem pa se oziramo tudi za drugimi priložnostmi, saj to ni edina banka, ki bo na prodaj.
Mislite na Abanko?
Tudi v zvezi z njo je država dala zaveze evropski komisiji.
Ena od zadnjih naložb, ki ste jo v Sloveniji izpeljali skupaj s skladom KKR prek družbe United group, je nakup Pro plusa. Zakaj nakup medijske hiše? Pojavljajo se namreč pomisleki o koncentraciji, saj ima ta družba v lasti že Telemach.
Mi nismo neposredni vlagatelji. Mislimo, da gre za tipično naložbo v sektor, kjer je še veliko možnosti za inovacije. Ne mislimo, da smo se s tem znašli v situaciji, ki bi povzročal skrbi, ki jih omenjate. Na tem rastočem trgu je veliko potenciala in po našem mnenju je pomembno razvijati visokokakovostno vsebino. To je v grobem osnovna ideja podpore tej naložbi.
Govorila sva o strategiji za prihodnja tri leta. Obstaja kakšna ocena, koliko ste pripravljeni vložiti v Sloveniji?
Nismo birokratska ustanova. (smeh) Najprej pogledamo udeležence projektov in njihovo zmožnost financiranja, nimamo pa nobene zgornje meje, koliko bi bili pripravljeni vložiti. Banka nima težav s kapitalom, bolj gre za vprašanje sodelujočih partnerjev, ki imajo dobre in stabilne projekte, ki jih ni mogoče financirati zgolj pod tržnimi pogoji. Sicer mi ne bi bili dopolnilni vlagatelj. Za nas je namreč zelo pomembno, da ne odžiramo posla komercialnim bankam. Drugi pomembni dejavnik pa je tranzicija. Naložba, ki jo podpremo, mora biti vezana na kak strateški cilj, ki je po naši presoji pomemben za prihodnost države. Govoril sem o povezavah, zelenem gospodarstvu, podnebnih spremembah, zagotavljanju ustreznih znanj ...
So ti cilji enaki za celotno balkansko regijo?
Treba je upoštevati regijske cilje. Poleg infrastrukture bi rad poudaril nefizične povezave med državami. Podpiramo, na primer, regionalno gospodarsko zbornico, ki pomaga k podiranju meja med državami in ustvarjanju enotnega investicijskega prostora. To pa je seveda odvisno tudi od izzivov posamezne države in njenih posebnosti. V nekaterih državah je velik izziv razvoj zasebnega sektorja, v Bosni in Hercegovini je ta sektor zelo majhen in bi ga hoteli povečati. Podobna zgodba na Balkanu je vse, kar je povezano z vlado. Zasebnemu sektorju je v gospodarstvih teh držav treba dati več prostora. V zadnjih letih smo v to regijo vložili več kot 13,5 milijarde evrov in bomo v prihodnjem obdobju še milijardo. Pri tem bodo pomembne tudi strukturne reforme.
EBRD je že bil vključen v projekt Teš 6. Zdaj je na mizi nov velik projekt – gradnja drugega tira Divača–Koper. Bi bili pripravljeni sodelovati pri tem projektu, če bo do njega seveda prišlo?
Ta projekt pozorno spremljamo. Kot veste, je treba pri tem upoštevati veliko finančnih elementov. Gre za infrastrukturni projekt, v katerega ni vpletena le Slovenija. Za EBRD je na Zahodnem Balkanu fizična infrastruktura prednostna naloga in pri tem smo tradicionalno zelo prisotni.
Omenjali ste že energetske projekte. Kot je mogoče zaslediti, bi lahko podprli tudi financiranje plinske enote v ljubljanskem Tetolu. Boste podprli to naložbo in v kakšnem obsegu?
Ne morem govoriti o podrobnostih te naložbe, ker je to del pogovorov s partnerji, vendar je to vrsta naložbe, ki se ujema z našimi prednostnimi nalogami. Energetska učinkovitost je za državo zelo pomembna.
Podpirate tudi razvoj Zagrebške borze, ki je lastnica Ljubljanske borze. Zakaj, kaj želite doseči na tem področju? Je še vedno aktualno povezovanje z bolgarsko in makedonsko borzo ter ustvarjanje močne borze v jugovzhodni Evropi.
Točno to, kar pravite. Regijska integracija je zelo vgrajena v naš DNK. To so ambicije, za uresničitev katerih si prizadevamo že dolgo. Kot morda veste, gre za idejo povezovanja šestih držav zahodnega Balkana. Prvo srečanje predsednikov vlad teh držav s poslovno javnostjo je bilo februarja leta 2014 v Londonu. Februarja prihodnje leto bomo imeli tretje srečanje. In pobuda, ki jo omenjate, je bila zelo izpostavljena na drugem srečanju. To pomeni, da z našimi naložbami poskušamo pomagati razvijati posamezne borze, zato financiranje zagrebške borze, ki ima hčerinsko družbo v Ljubljani.
Poleg spodbujanja razvoja posameznih borz pa je po našem mnenju prihodnost tudi povezovanje teh borz, s čimer bi kapitalskemu trgu zagotovili večjo globino v regiji. Zato razvijamo to jugovzhodno evropsko mrežo, ki je povezana z elektronsko platformo različnih borz. To daje potencial trgu, na katerem se obrača 25 milijard evrov in je prisotnih 600 podjetij, ki bi v prihodnosti lahko iskala sveži kapital. Privatizacija v tej regiji napreduje in nekatera od teh podjetij se bodo morda v prihodnosti odločila za javno ponudbo delnic (IPO) in za uvrstitev na katero od borz. To povezovanje daje trgu globino in njihova ponudba bo lahko za vlagatelje bolj zanimiva.
Ideja je torej spodbujanje financiranja podjetij prek kapitalskega trga? In del tega je najbrž tudi vzpostavljena trgovalna platforma za financiranje malih in srednjih podjetij?
Tako je. Poleg regijske integracije gre za diverzifikacijo virov financiranja. Seveda gre za bančni sektor, ampak živahen sistem financiranja je, kot mimogrede vidimo tudi v EU, povezan s tem, da nekatera podjetja – tudi mala in srednja – lahko uporabljajo različne načine za dostop do domačih in mednarodnih prihrankov. Treba je poudariti, da je cilj omogočiti domačemu kapitalu, da bi več investiral v domača ali regijska podjetja. To je tudi način, da bodo tuji, torej neregijski vlagatelji iz zahodne Evrope, Azije in drugih delov sveta, videli, da pri investiranju v eno državo ne bodo tam ujeti, ampak bodo lahko imeli dostop do večjega trga.
EBRD je bila delničar in finančni partner Agrokorja, a ste se od tam delno umaknili. Ste še vpleteni v to zgodbo?
Še vedno imamo zelo majhen lastniški delež, ki je omejen na dva odstotka, vendar nismo vključeni v upravljanje družbe.
Vendar pa je EBRD v tej regiji prisotna tudi v živilski industriji, Podravki ste, denimo, lani dali posojilo. Kako bo po vaši oceni reševanje Agrokorja vplivalo na živilsko industrijo v tej regiji?
Gre za resno zadevo, spremljamo tudi posledice, ki jih bodo Agrokorjeve težave imele v regiji. Še posebno spremljamo, ali in kako bi morda lahko podprli podružnice v državah, ki so vpletene v to zgodbo.
Govorila sva o težavah bank v Sloveniji. Kako velik pa je še problem slabih posojil v celotni regiji, ki za to prav tako ni bila imuna?
Mislim, da je bil na tem področju narejen velik napredek. Vendar ta problem ostaja ne le v regiji, ampak tudi v drugih zahodnejših evropskih državah. Problem slabih posojil še ni povsem za nami in je zelo pomemben za stabilnost finančnega sektorja tudi zunaj slovenskih meja. Gre za zadevo, ki zahteva veliko dela v evroobmočju in tudi v povezavi z Evropsko centralno banko. To se nanaša tako na zakonodajo kot na orodja za spopadanje s tem problemom.
Slovenija tradicionalno ni naklonjena privatizacji in tujim naložbam. Se je po vaši oceni kaj spremenilo?
Kot veste, EBRD zelo podpira privatizacijo. Glede tega nismo dogmatični, ampak je po našem mnenju na to treba gledati pragmatično. Gre za učinkovitost, povezano z zasebnim lastništvom bank in podjetij. Preglednost in korporativno upravljanje je včasih tako pomembno kot lastništvo. Če podjetje ostane v državni lasti, naprej gledamo, kako je mogoče na tem področju doseči boljšo preglednost in kompetentnost sprejetih odločitev. Zasebno lastništvo je na koncu te poti dobra stvar in nekateri koraki v tej smeri so bili narejeni. Privatizacija ni črno-bela zgodba. Ne vsiljujemo pristopa, da je treba privatizirati takoj, saj morajo biti za uspešeno privatizacijo izpolnjeni pogoji. Po naših izkušnjah je bila Poljska pri tem zelo uspešna, nekatere druge države manj, je pa to odvisno od več okoliščin in dejavnikov.
Smo v Sloveniji naredili korak naprej pri korporativnem upravljanju?
Skupaj z državo bomo poskušali to izboljšati tudi v državnih družbah in verjetno bo to eden od ciljev prihodnje strategije.
