Tiskane izdaje
Ljubljana - Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) zdaj Sloveniji za letos napoveduje 0,7-odstotno gospodarsko rast, kar je nekaj bolje kot maja, ko nam je napovedala ničelno rast, in precej bolje kot lani, ko nam je za letos predvidela dvoodstotni padec BDP.
V EBRD, ki je marca spet odprla svojo pisarno pri nas, zvišanje napovedi utemeljujejo z dejstvom, da je Slovenija v prvih dveh četrtletjih rasla hitreje od pričakovanj (BDP se je v prvem polletju medletno povečal za 2,5 odstotka op. p.,) predvsem zaradi robustnega izvoza.
Za prihodnje leto EBRD Sloveniji napoveduje še vedno precej skromno enoodstotno rast BDP. »Zvišanje napovedi je odraz tega, da so v EBRD zdaj iz Slovenije dobili nove podatke in tudi napoved, ki je višja od te, ki so jo sami objavili. Nato so objavili svojo napoved, ki je nekoliko nižja [od naše] in nekoliko višja od njihove prejšnje napovedi. Upoštevaje mnogo dejavnikov tveganja in dejstvo, da je v Sloveniji kup negotovosti, so pač postali previdni,« je napoved komentiral Igor Masten z ekonomske fakultete. Spomnimo, Umar je v pomladanski napovedi za Slovenijo za letos napovedal 0,5-odstotno rast, pričakovati pa je, da bo v novi jesenski napovedi rast še povišal.
V EBRD še ugotavljajo, da je prestrukturiranje gospodarstva, potrebno za vzdržno dolgoročno rast, počasnejše od pričakovanj, upajo pa, da se pospešilo s septembrskim oblikovanjem nove vlade. »Kar zadeva prestrukturiranje podjetij imajo v EBRD prav. Ti procesi so se pozno začeli in tečejo prepočasi z vsemi porodnimi krči. Zato nismo izkoristili izboljšanja gospodarskega položaja v zadnjem letu. EBRD je lahko pri nas tvoren dejavnik, to je njeno poslanstvo. Zdi pa se, da bi rada vstopala v slovenska podjetja, ki so že očiščena, a v tem primeru je ne potrebujemo, saj je za taka podjetja dovolj investitorjev na zasebnem trgu,« dodaja Masten.
V Sloveniji se je v zadnjih 12 mesecih delež slabih bančnih posojil znižal z 18 na približno 13 odstotkov, kar je največje znižanje v regiji, izhaja iz podatkov, ki jih je predstavil glavni ekonomist EBRD Erik Berglof. Na ta način imamo precej manj slabih posojil kot rekorder Ciper (45 odstotkov), a skoraj šestkrat več kot v Estoniji, kjer jih je le za dobra dva odstotka.
Rekorden padec Ukrajine
Ob napovedanem skrčenju BDP v nekaterih državah jugovzhodne Evrope (na Hrvaškem in v Srbiji naj bi se znižal za 0,5 odstotka) EBRD seveda opozarja na ekonomske posledice krize v Ukrajini in sankcij, ki sta jih v zvezi s tem vpeljali EU in Rusija. Najbolj je na udaru ukrajinsko gospodarstvo, ki se bo letos predvidoma skrčilo kar za devet odstotkov, medtem ko je v Rusiji napovedan gospodarski zastoj in ničelna rast.
A posledice krize in povečana negotovost v povezavi z povečanimi vojaškimi izdatki bodo prizadele širšo regijo, na kar opozarja tudi ekonomist Berglof: »Vlade s tega območja so že tako v finančnih škripcih zaradi posledic globalne finančne krize in vsako povečanje obrambnih izdatkov bo pomenilo novo dodatno fiskalno breme, ki bo prepreka prihodnjemu gospodarskemu okrevanju in gospodarskim reformam.«
