Tiskane izdaje
Skladno s pričakovanji večine analitikov Evropska centralna banka (ECB) konec aprila ni spremenila svoje monetarne politike. Ključna obrestna mera v območju z evrom je še vedno pri nič odstotkih, medtem ko je depozitna za presežne rezerve še vedno negativna (-0,4 odstotka).
Nespremenjen je tudi program denarnega sproščanja, v katerem ECB za nakupe obveznic na odprtem trgu vsak mesec nameni 60 milijard evrov. Prvi mož ECB Mario Draghi je izrazil optimizem glede nadaljnjega okrevanja gospodarstva evroobmočja. Po njegovem mnenju so tveganja za ponovno upočasnitev gospodarstva na stari celini vse manjša, ciklično okrevanje pa vse stabilnejše.
Tudi Ameriška centralna banka (Fed) na začetku maja pričakovano ni spremenil obrestnih mer. Ključna obrestna mera je še vedno v razponu med 0,75 in 1,00 odstotka. Ameriški centralni bankirji so optimistični glede gospodarskih razmer v svoji državi.
Pričakujejo nadaljnje izboljšanje razmer na trgu dela in vrnitev stopnje inflacije k ciljni dvoodstotni ravni. Te napovedi so povečale pričakovanja glede zvišanja obrestnih mer na junijskem zasedanju centralne banke. Trenutno kar 95 odstotkov analitikov, ki jih anketira Bloomberg, pričakuje, da bo Fed junija ključno obrestno mero dvignil na ciljni razpon med 1,0 in 1,25 odstotka. Večina analitikov hkrati meni, da to ne bo zadnje zvišanje v tem letu.
O spremembi monetarne politike je 28. aprila odločala tudi ruska centralna banka. Presenetila je z znižanjem ključne obrestne mere za 0,50 odstotne točke na sedanjih 9,25 odstotka. Kot vzrok za spust obrestne mere ruska centralna banka navaja postopno zniževanje stopnje rasti cen v državi.
Zahtevane donosnosti državnih obveznic v ZDA in Evropi so se po končanih zasedanjih centralnih bank večinoma dvignile po celotni krivulji donosnosti zaradi večje verjetnosti zvišanja obrestnih mer oziroma večje verjetnosti restriktivnejših monetarnih politik.
V nasprotju s tem so se donosnosti ruskih državnih obveznic po zasedanju ruske centralne banke znižale. Za primerjavo: donosnost do dospetja desetletnih ameriških državnih obveznic je 10. maja znašala 2,414 odstotka, enake nemške ročnosti 0,422 odstotka, medtem ko so vlagatelji za ruske desetletne državne obveznice (nominiranih v rubljih) zahtevali 7,640 odstotka letnega donosa do dospetja.
