Tiskane izdaje
ECB bo kmalu začel tudi kupovati »preproste in transparentne vrednostne papirje«, kot je napovedal predsednik ECB Mario Draghi, da bi olajšali denarne tokove v evrskih državah. Ker gre pri tako imenovanih ABS (Asset Backed Securities) za podjetniške dolgove pri bankah, v Frankfurtu računajo, da takšnim nakupom ne bo nasprotovala Nemčija, ki odločno zavrača pomoč ECB državnim proračunom. Več podrobnosti o tem programu bodo pri svetu ECB sporočili na oktobrskem zasedanju, tiskovna agencija Reuters pa poroča, da razpravljajo o 500 milijardah sredstev za prihodnja tri leta.
Zniževanje pričakovanj
Izvedelo se je tudi, da vsi člani sveta ECB niso soglašali z zadnjim programom, predsednik Mario Draghi pa je v minulih tednih večkrat kazal zaskrbljenost nad gospodarskim položajem v območju evra ter ocenjeval, da je tveganje nezadostnega ukrepanja veliko. V drugem četrtletju se je Franciji, Italiji in nekaterim drugim državam v stagnaciji pridružila Nemčija, inflacija je padla na 0,3 odstotka, brezposelnost marsikje ostaja visoka. Pri ECB tudi pričakovanja prihodnje rasti znižujejo na 0,9 odstotka za letošnje in 1,6 odstotka za prihodnje leto.
Države kot ZDA ali Velika Britanija, ki so v minulih letih izvajale ambiciozne programe tako imenovanega kvantitativnega sproščanja, pričakujejo precej višjo gospodarsko rast, o velikopoteznem nakupovanju državnih obveznic pa še posebej dvomi Nemčija kanclerke Angele Merkel.
S še enim nižanjem obrestnih mer ter napovedjo programa za olajšanje položaja podjetij in bank je Mario Draghi spet presenetil, a tudi pokazal, da ga z Nemčijo, ki odločno zavrača pomoč evrske centralne banke proračunom zadolženih držav, druži več, kot bi pričakovali po zaskrbljenem telefonskem klicu kanclerke Angele Merkel v dneh pred četrtkovim zasedanjem sveta ECB. Tudi po Draghijevem mnenju lahko centralna banka zagotovi še toliko denarja, vendar če morajo podjetniki osem mesecev čakati na dovoljenje za začetek poslov in potem plačevati visoke davke, ne bodo zaprosili zanj. Konservativni Berlin že ves čas evrske krize od zadolženih držav pričakuje, da bodo povečevale dohodke s spodbujanjem gospodarskih dejavnosti in ne z novimi dolgovi.
Reke poceni denarja semena novih kriz
Kritiki se bojijo, da bodo tudi novi denarni tokovi, ki jih odpira in jih bo še odprla ECB, končali v neproduktivnih naložbah, marsikje že pregretih nepremičninah ali celo državnih obveznicah. »Bo šef ECB Mario Draghi zdaj metal denar iz helikopterja?« sprašuje vrhovni ekonomist nizozemske banke ING Carsten Brzeski. Nekateri drugi ekonomisti verjamejo, da reke poceni denarja sadijo semena novih kriz, saj po njihovem mnenju nizka inflacija odraža le nizke cene energije in drugih surovin ter nižanje plač v dosedanjih kriznih državah za povečanje konkurenčnosti.
Gospodarska rast v državah, kot so Španija, Portugalska, Irska, Slovenija in celo Grčija, kaže, da jim to uspeva in motenje tega procesa bo morda samo kaznovalo uspešne ter nagrajevalo druge, ki se ne trudijo. Evrsko krizo, poudarjajo kritiki, so zakrivili visoki dolgovi, zato mnogim ni jasno, kako naj bi jo reševali s pritoki novega s produktivnostjo nepovezanega denarja.
Po drugi strani je celo v Nemčiji slišati pozive k skupnim obveznicam evrskih držav, zadnji je to predlagal predsednik uprave Commerzbank Martin Blessing. Iz berlinske kanclerske palače so takšno možnost takoj zavrnili, medtem pa se z 0,2-odstotnim gospodarskim nazadovanjem v letošnjem drugem četrtletju maje tudi nemška gospodarska prevlada na celini. Strokovnjaki še ne soglašajo, ali je tega kriva rusko-ukrajinska kriza, manjše kitajsko povpraševanje po nemških izdelkih ali domači pogoji poslovanja z drago energijo na čelu, v nasprotju s številnimi drugimi evrskimi državami pa je v nemški državni blagajni dovolj denarja za ukrepanje.
Mnogi zato pričakujejo, da bo Nemčija po vlaganju v plače in pokojnine v dosedanjem obdobju konservativno-socialdemokratske koalicije zdaj razmislila o vlaganjih v infrastrukturo in drugo, čeprav tudi v Berlinu poudarjajo, da brez zasebnega kapitala ne bo šlo. Morda ga bodo zdaj, ko je svet ECB še bolj znižal obresti, tudi lažje dobili, saj se nalaganje denarja v banke vse manj splača. Še več, nemški varčevalci se bojijo, da bodo banke še bolj negativne obresti za parkiranje denarja pri ECB naprtile kar njim.
