Tiskane izdaje
Frankfurt - Evropska centralna banka (ECB) bo morda že oktobra napovedala spremembe velikopoteznega programa kvantitativnega sproščanja, ki ga je z nakupi obveznic in drugih vrednostnih papirjev začela izvajati leta 2015. Predsednik Mario Draghi je na tiskovni konferenci po današnjem zasedanju sveta ECB sporočil, da program že ponovno ocenjujejo, čeprav pušča tudi možnost njegovega nadaljevanja, »če bi bilo treba«.
Ključna obrestna mera evrskega območja ostaja ničelna, obrestna mera za mejno posojanje 0,25-odstotna ter za deponiranje presežne likvidnosti -0,4-odstotna, kar pomeni, da morajo banke za »parkiranje« denarja pri centralni banki celo plačevati. Na četrtkovi tiskovni konferenci je predsednik ECB Mario Draghi izrazil pričakovanje, da bodo obresti na sedanji ravni ostale »podaljšano obdobje« in precej po izteku nakupov.
Vsakomesečno nakupovanje obveznic in drugih vrednostnih papirjev v vrednosti šestdesetih milijard evrov, s katerim so se lotili nizke inflacije in gospodarskega zastoja po zadnji finančni krizi, pa že ponovno ocenjujejo in bodo morebitne nove odločitve sporočili oktobra. Odločitve o kvantitativnem sproščanju so številne in kompleksne in vedno razmišljajo o tveganjih, ki se lahko uresničijo v prihodnjih tednih ali mesecih, zaradi česar so previdni z imenovanjem datuma, »a bo večji del teh odločitev najbrž sprejet oktobra«, je dejal Mario Draghi.
Predsednik Draghi z besedami »do konca decembra 2017 ali pozneje, če bi bilo treba«, v prebranem sporočilu po zasedanju tokratnega sveta ECB še vedno pušča možnost nadaljevanja programa in niti inflacija še vedno ni »blizu, a pod dvema odstotkoma«, kjer bi jo radi videli. Predsednik ECB celo poudarja, da so v primeru manj ugodnega inflacijskega razvoja ali finančnih razmer pripravljeni celo povečati nakupe »v velikosti oziroma trajanju«, ter omenja »nedavno nestabilnost menjalnih tečajev« kot vir negotovosti in zahteva pozornost. Odločitev o morebitnem podaljšanju »instrumentov naše politike« napoveduje še za to jesen. A je inflacija v evrskem območju poskočila na 1,5 odstotka, potem ko so se še pred kratkim bali uničujoče deflacije, vse članice skupne evropske valute pa dosegajo gospodarsko rast.
Realni bruto domači proizvod evrskega območja je v drugem četrtletju letošnjega leta v primerjavi s prvim zrasel za 0,6 odstotka, za desetinko več kot pred tem, navajajo v ECB. Nadaljevanje gospodarske rasti nakazujejo tudi v prihodnje, v vsem letošnjem letu za 2,2 odstotka in 1,8 odstotka leta 2018. »Ukrepi naše monetarne politike podpirajo domače povpraševanje«, večje zaposlovanje, »ki je pridobilo tudi s preteklimi reformami trga dela«, in povečanje premoženja gospodinjstev, navaja Draghi, a tudi dodaja, da je še vedno možna tudi smer navzdol, a predvsem zaradi globalnih dejavnikov in razvoja menjalnih trgov.
Vse močnejši evro
Skrb vzbujajoč bi lahko bil vse močnejši evro, ki je od začetka leta v primerjavi z ameriškim dolarjem pridobil štirinajst odstotkov. Za številne ekonomiste je to kompliment, saj je politična negotovost v evrskem območju videti manjša od tiste v ZDA, močni evro pa kljub vsemu zapleta inflacijske in druge izračune ECB. Da bi bili monetarni ukrepi čim bolj učinkoviti, predsednik ECB k akciji spet poziva druga področja politike, ki naj »okrepijo dolgoročni potencial rasti in zmanjšajo ranljivosti«.
Kliče k »znatnemu povečanju« strukturnih reform za večjo odpornost gospodarstva, zmanjšanje strukturne brezposelnosti ter spodbujanje rasti in produktivnosti evrskega območja. Vse države bi po njegovem prepričanju pridobile tudi od »večjih prizadevanj za rasti naklonjeno sestavo javnih financ«, omenja pa tudi nujnost popolnega in transparentnega uresničevanja pakta stabilnosti in rasti ter odstranjevanja makroekonomskih neravnotežij.
