ECB za dober teden preložila objavo stresnih testov evropskih bank

Pregled 130 sistemskih bank: minister Mramor glede rezultatov naših bank »še nima signalov«.

Objavljeno
10. oktober 2014 19.49
afp/GERMANY-ECB-EUROZONE-BANK-RATE-FOREX
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo
Ljubljana – Evropska centralna banka (ECB) bo rezultate pregledov kakovosti aktive in stresnih testov v 130 evropskih bankah objavila šele 26. oktobra in ne 17. oktobra, kot je bilo napovedano, so sporočili iz ECB. Ob tem je rahlo nenavadno tudi, da bodo rezultati objavljeni v nedeljo opoldne in ne v petek zvečer, kot je običaj, da se trgi čez vikend umirijo.

Slovenija je bila že lani poskusni zajček pri bančnih testih, tedaj je bilo pregledanih kar 10 naših bank, od tega sta šli dve predčasno v nadzorovano likvidacijo. Letos se pregledi vršijo v le v treh sistemsko pomembnih bankah (NLB, NKBM in UniCredit Slovenija.) Slovenija je po objavi stresnih testih decembra lani namenila za dokapitalizacijo NLB, NKBM in Abanke prek tri milijarde evrov. Bodo rezultati bančnih pregledov tudi letos pokazali potrebo po dokapitalizaciji NLB in NKBM? »Glede rezultatov stresnih testov še nimam signalov. Veste, da so to zaprte informacije. So sicer nekatera pričakovanja bank, kako bodo opravile te stresne teste, a počakati moramo še rezultate teh, ki ocenjujejo tveganost naložb,« nam je minister za finance Dušan Mramor ta teden odgovoril na vprašanje, ali pričakuje po stresnih testih nove pritiske na slovenske javne finance.

ECB bo za posamezne banke ločeno objavila, kakšne so njihove potrebe po dodatnem kapitalu, in sicer glede na preglede kakovosti aktive in glede na rezultate osnovnih in skrajnih scenarijev stresnih testov. Banke, pri katerih bo objavljena potreba po dodatnem kapitalu, bodo morale ECB v dveh tednih predložiti načrte, kako bodo pokrile kapitalske primanjkljaje, dokapitalizirati se bodo morale v šestih mesecih. V pregled je vključenih 130 sistemsko pomembnih bank, ki skupaj premorejo 85 odstotkov bilančne vsote evropskega bančnega sistema. Finančni analitiki med petimi potencialno problematičnimi bankami omenjajo Monte dei Paschi di Siena, Commerzbank, Millenium BCP, Banco Popolare in Piraeus Bank.

O bankah tudi na vrhu IMF

Predsednik ECB Mario Draghi je včeraj na zasedanju IMF in Svetovne banke v Washingtonu napovedal, da »bodo banke po pregledih okrepile kapitalsko osnovo in znatno povečale zmožnost za podeljevanje posojil«. Kar zadeva Slovenijo, mora nadaljevati s čiščenjem bančnega sektorja, posebej državnih bank, in prestrukturiranjem podjetij, znižati mora proračunski primanjkljaj in nadaljevati s privatizacijo, je tri ključne izzive, ki čakajo novo vlado Mira Cerarja, v Washingtonu povzel Phil Gerson iz evropskega oddelka pri IMF. Na novinarski konferenci v okviru vrha IMF in Svetovne banke je spomnil, da je Slovenija izšla iz zelo globoke recesije. »Zdaj ji je uspelo narediti obrat in je začela rasti,« je odgovoril na vprašanje STA. IMF je nedavno imenoval novo vodjo misije za Slovenijo, Romunko Delio Velculescu, ki je vodila misijo za Ciper, ko je ta pod nadzorom trojke prejel mednarodno finančno pomoč. Velculescujeva se bo na vrhu v Washingtonu predvidoma srečala z guvernerjem BS Boštjanom Jazbecem in finančnim ministrom Dušanom Mramorjem.