Tiskane izdaje
Na finančnem ministrstvu so v okviru javne razprave o predlogu zakona o dohodnini (uradno se je končala pred tednom dni) prejeli pripombe šestnajstih subjektov. Ti se ne strinjajo s predlogom, da bi se za vstop v sistem normiranih odhodkov upoštevali tudi prihodki povezanih oseb, ter s predlaganimi kriteriji za izstop iz sistema. »Zagovarjajo tako popolno ohranitev dosedanjega sistema kot delno ohranitev veljavnega sistema in ohranitev cedularne obdavčitve,« pojasnjujejo na ministrstvu. To želi, spomnimo, višino normiranih odhodkov znižati z 80 na 60 odstotkov in normirance hkrati vrniti na dohodninsko lestvico.
Lani je sistem normiranih odhodkov uporabljala več kot tretjina vseh, ki imajo dohodke iz dejavnosti, skupaj pa so obračunali za 33 milijonov evrov dohodnine ali okoli 860 evrov na zavezanca. Njihov delež se iz leta v leto povečuje, s 14,2 odstotka leta 2013 na 28 odstotkov leta 2015 in 35 odstotkov lani, a vprašanje je, koliko se jih je za sistem odločilo zaradi davčne optimizacije - ti so vzrok, da se ministrstvo loteva sprememb - in koliko zaradi poenostavitve poslovanja, čemur je bil sistem prvotno namenjen.
Zlorabe onkraj sprejemljivega okvira
Zlorab naj bi bilo toliko, »da je samo s poostrenimi nadzori njihov obseg težko spraviti v sprejemljiv okvir«, a vsi niso tega mnenja. »Državne reforme so pogosto usmerjene v omejevanje tistih, ki so kršili zakonodajo ali izkoristili zakonske luknje, premalo pa v priložnosti drugačnih oblik dela,« je pred časom pojasnila Andreja Koderman iz podjetja Kadrovska asistenca, ki nasprotno meni, da se zaradi strožjega nadzora delež prisilno odprtih samostojnih podjetništev zmanjšuje oziroma je trend v upadanju in da je večji del tistih, ki so se v podjetniške vode podali sami.
Medtem ko so alternativne oblike dela v Sloveniji večinoma še vedno prepoznane kot motnje na trgu dela, v nekaterih državah, kot so ZDA, napovedujejo, da bodo svobodnjaki v prihodnjih letih predstavljali že polovico delovne sile. Nove tehnologije, digitalizacija, robotizacija ustvarjajo trg dela fleksibilnejši, kar se kaže tudi v naraščanju deleža nekonvencionalnih oblik dela, in ta fleksibilizacija bo imela, kot pojasnjujejo v Uradu za makroekonomske analize in razvoj, tudi v Sloveniji vse večji vpliv.
Tudi profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Janez Malačič pojasnjuje, da se država na te trende s svojo davčno in zaposlitveno politiko ne odziva primerno. Prepričan je, da bi morala država delovno zakonodajo v duhu Schröderjevih reform spremeniti že vsaj pred desetimi leti. Glede na to, da moderna tehnologija, še posebej temelječa na umetni inteligenci, k nam prihaja prepočasi, je večje spremembe pričakovati šele na daljši rok, a ko bodo prišle, bodo »bolj razdiralne in se jim bodo mnogi težje prilagodili«.
Dualnost na trgu posledica prevelike regulacije
Malačič pričakuje, da se bodo kratko- in srednjeročno, nekje do sedem let, v Sloveniji nadaljevali dosedanji trendi, konkretno dogajanje pa bo najbolj odvisno od potez politike na trgu dela. Ta je po njegovem mnenju še zmeraj preveč reguliran, reforme pa prepočasne ali jih skoraj ni. »To ustvarja tipično dualnost trga dela in razliko med zaščitenimi 'insiderji' in prekarci oziroma 'outsiderji', na katere se prevaljuje preveliko tveganje negotovosti,« pojasnjuje in dodaja, da bi, če bi bil trg dela bolj sproščen, tržne sile odpravile večji del dualnosti.
Kodermanova meni, da se bo morala delovnopravna zakonodaja prilagoditi ter podpirati tudi bolj svobodne oblike dela, večjo transparentnost in fleksibilnost pri delu, medtem pa opaža, da tudi inšpekcijske službe ne ločijo med tistimi, ki si želijo delati kot samostojni podjetniki, in tistimi, ki so v to prisiljeni.
Obupani mladi bi delali tudi na črno
Večjo učinkovitost inšpekcij bi si želeli v Sindikatu Mladi plus. Čeprav je glede na trende v svetu pojav nekonvencionalnih oblik dela precej tudi posledica pričakovanj mlajših generacij, ki pogosto ne sprejemajo več strogih urnikov in podobno, je slika v Sloveniji drugačna. Kot pravi Tea Jarc iz Sindikata Mladi plus, ne gre za to, da si mladi želijo biti svobodnjaki, ampak predvsem za to, da so v to potisnjeni, velikokrat prisiljeni in da v resnici nimajo izbire.
»Ker smo mladi že tako obupani, ker postajamo preveč fleksibilni in ker smo pripravljeni sprejeti tudi kršitve, jih večina tudi v praksi pristane v prekarnih oblikah dela, zato se ustvarja slika, da je to prevladujoč trend med mladimi. Vendar to ni nekaj, kar bi si sami izbrali, temveč je bolj posledica stanja na trgu dela,« pravi Jarčeva.
Ministrstvo za delo: Izzivi so še pred nami
Na ministrstvu za delo pravijo, da je glede na podatke trg dela srednje- in dolgoročno stabilen, a tudi v Sloveniji so atipične oblike dela v porastu. Država se je nanje že odzvala (zahtevala na primer plačilo socialnih prispevkov tudi v primeru sklenjenih civilnih pogodb ali študentskega dela, prilagodila delovnopravno zakonodajo, poostrila nadzor nad delom na črno), priznavajo pa, da so določeni izzivi, tudi glede na prihajajoče nove oblike dela na podlagi tehnologij, še pred njimi.
In kako hitro je mogoče pričakovati spremembe, ki jih narekuje tehnološki razvoj? Malačič pojasnjuje, da so spremembe sicer neprestane, a v Slovenijo prihajajo z zakasnitvijo in so prepočasne. »V svetu so obsežne diskusije o umetni inteligenci, robotizaciji, platformskem gospodarstvu, industriji 4.0, nanotehnologiji, 3D-tiskanju, biotehnologiji, genskem urejanju in podobnem. Razen nekaj svetlih izjem je odziv neustrezen in prepočasen. Ekonomska politika tega dogajanja ne razume dobro in ga pogosto tudi neposredno ovira, na primer s previsokimi davki na delo visoko izobraženih,« pravi in dodaja, da je ključna slabost Slovenije nezadostno in zapoznelo prilagajanje zelo hitro spreminjajočim se razmeram na številnih področjih v modernem svetu.
