Delež nedonosnih terjatev se je v zadnjih mesecih ustalil na okrog 11,5 odstotka, za njegovo nadaljnje zmanjševanje pa bo potrebna višja kreditna aktivnost in povečanje deleža novih kakovostnih terjatev. V bančnem sektorju sicer povečuje obseg kreditov gospodinjstvom, zaradi nizkih obrestnih mer pa se upočasnjuje prirast njihovih vlog, navaja Umar v omenjeni publikaciji.
V Sloveniji in v območju evra se nadaljuje gospodarsko okrevanje
V drugem četrtletju je k rasti poleg izvoza pomembno prispevala zasebna potrošnja. Večina kazalnikov razpoloženja pa nakazuje nadaljevanje ugodnih gibanj tudi v drugi polovici leta.
Na trgu dela v Sloveniji se še naprej povečuje število delovno aktivnih. Konec avgusta je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 107.935 oseb oziroma šest odstotkov manj kot avgusta lani. "Število registriranih brezposelnih se zaradi manjšega odliva v zaposlitev zmanjšuje nekoliko počasneje kot v začetku leta," so zapisali v Umarju.
Skromna rast plač v zasebnem sektorju
Rast plač je bila zlasti v zasebnem sektorju v prvi polovici leta skromna. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je v drugem četrtletju nadalje zvišala. "Njena medletna rast je bila v prvi polovici leta za polovico nižja kot v enakem obdobju lani," so ugotovili v Umarju in dodali, da je "razlog skromna rast plač v zasebnem sektorju, ki je ob povečanem številu zaposlenih z relativno nizkimi plačami predvsem posledica spremenjene strukture zaposlenih".
Življenjske potrebščine cenejše
Cene življenjskih potrebščin so bile julija medletno nižje, ponovno kot posledica nižjih cen tekočih goriv zaradi padca evrskih cen nafte. Na deflacijska gibanja pa že dalj časa vplivajo tudi nižje cene predvsem trajnega blaga. Medletno višje ostajajo cene hrane zaradi višjih cen nepredelane hrane, in cene storitev, katerih rast pa se je upočasnila.
Višji davčni prihodki in socialni prispevki
Javnofinančni primanjkljaj v višini 664 milijonov evrov je bil v prvem polletju nekoliko nižji kot v enakem obdobju lani. To je posledica višjih davčnih prihodkov in socialnih prispevkov, povezanih z izboljšanjem stanja na trgu dela, boljšim poslovanjem gospodarskih družb v lanskem letu, krepitvijo zasebne potrošnje in z vladnimi ukrepi.
Odhodki so se povečali manj kot prihodki, višji so bili tekoči odhodki in investicijski izdatki.