Tiskane izdaje
Ljubljana – Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice iz Strasbourga (ESPČ) je z današnjo zgodovinsko sodbo potrdil, da mora Slovenija plačati še nepoplačane devizne varčevalce iz nekdanjih podružnic Ljubljanske banke v Sarajevu in Zagrebu.
Sedemnajstčlanski senat ESČP je formalno odločal o zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji in odločil, da sta Slovenija in Srbija trem varčevalcem podružnice LB v Sarajevu in podružnice srbske Investbanke v Tuzli kršili pravico do varstva premoženja, ki jo varuje 1. člen Protokola 1 k evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic, in pravico do učinkovitega pravnega sredstva, ki jo varuje 13. člen Konvencije. Na podlagi sodbe morata Slovenija in Srbija vsakemu od pritožnikov plačati nepremoženjsko škodo v višini štiri tisoč evrov - a ključna je določba, da mora Slovenija »v enem letu pripraviti splošne ukrepe, s katerimi bo pritožnikom ter tudi vsem ostalim, ki se nahajajo v enakem položaju, omogočeno izplačilo njihovih deviznih depozitov«.
Breme bo padlo na slovenske davkoplačevalce
Sodba je dokončna, saj je Slovenija izkoristila vse pravne možnosti. In kakšne bodo finančne posledice? »Sodbo moramo najprej natančno proučiti, šele nato bo možno podrobneje komentirati načine uresničevanja. Sodba se ne izvršuje neposredno, zato o konkretnejših zneskih še ne moremo sklepati,« pravijo na ministrstvu za finance. A glede na dejstvo, da je bilo konec leta 1991 v bilanci zagrebške podružnice LB 142 milijonov evrov neprenesenih deviznih hranilnih vlog varčevalcev, v sarajevski podružnici pa 108 milijonov evrov, samo stanje glavnic znaša 250 milijonov evrov. K temu je treba prišteti še stroške za obresti, saj vsaka odstotna točka obresti prinese za dodatnih 50 milijonov evrov stroškov - ob tem, da sodba omenja zamudno obrestno mero v višini referenčne obrestne mere ECB plus tri odstotne točke. Vsota, ki bo padla na slovenske davkoplačevalce, bi tako po naši oceni tako lahko krepko presegla pol milijarde in se celo približala milijardi evrov.
Alenka Bratušek razočarana
»Razočarana sem nad odločitvijo sodišča v Strasbourgu,« je povedala premierka Alenka Bratušek. Slovenija da je pričakovala, da se bo zadeva reševala v okviru nasledstva, a sodbe sodišča je po njenih besedah treba spoštovati. Visoka predstavnica za vprašanja nasledstva Ana Polak Petrič pravi, da sodišče ni upoštevalo dejstva, da je Jugoslavija, ki je v preteklosti jamčila za te devizne vloge, razpadla in je zato to vprašanje del nasledstvenih pogajanj med državami naslednicami nekdanje SFRJ.
Boleče opozorilo iz Strasbourga
S sodbo velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki zadeva tožbo bosanskih varčevalcev proti Sloveniji in Srbiji, se začenja novo poglavje reševanja problematike nerešenih deviznih vlog iz razpadle SFRJ.
Tožniki, bosanski devizni varčevalci Emina Ališić, Aziz Sadžak in Sakib Šahdanović so se že julija 2005 pritožili na ESČP v Strasbourgu, da jim je zaradi razpada nekdanje SFRJ onemogočeno razpolaganje z deviznimi prihranki, ki so jih še pred razpadom države naložili v dveh bankah na ozemlju sedanje BiH, in sicer v sarajevski podružnici Ljubljanske banke in v podružnici srbske Investbanke v Tuzli.
Finančne posledice
Ob popoldanskem zaključku redakcije dokončna sodba velikega sedemnajstčlanskega senata ESČP v zadevi »Ališić in drugi proti naslednicam nekdanje SFRJ« še ni bila znana, a neuradno je slišati, da se, tudi po zaslugi bosanske diplomatske ofenzive, bistveno menda ne razlikuje od sodbe, ki jo je v tej zadevi sedemčlanski senat ESČP izdal novembra 2011. V pilotni sodbi je senat takrat ugotovil, da sta Slovenija in Republika Srbija kršili 1. člen protokola št. 1 ter 13. člen evropske konvencije o človekovih pravicah.
Če bi veliki senat EČSP potrdil odločitev na prvi stopnji - torej da mora Slovenija poplačati tožnike - in bi bil to tudi precedenčni primer za tožbe varčevalcev iz nekdanje SFRJ (v Strasbourgu je vloženih 1650 tožb več kot 8000 pritožnikov), bi bil to velik zalogaj za slovenske javne finance.
Če bi Slovenija izgubila sodbo v Strasbourgu, bi verjetno morala pripraviti podoben implementacijski mehanizem kot v primeru odškodnin izbrisanim ter ga predložiti sekretariatu Sveta Evrope. To bi trajalo vsaj leto dni.
Če bi ESČP Sloveniji naložil, da sarajevske varčevalce poplača na enak način, kot so bili poplačani devizni varčevalci na ozemlju Slovenije, bi to pomenilo takojšnje poplačilo vseh varčevalcev z vlogami do 500 evrov, drugi pa bi bili poplačani v petih letih v desetih tranšah. Po tem scenariju bi bili vsi upravičenci poplačani prek slovenskih bank v približno šestih do sedmih letih.
Dokler ne bodo znane vse podrobnosti sodbe ESČP, je za dokončno presojo finančnih posledic še prezgodaj, v vsakem primeru pa bi škodo utrpeli prihodnji slovenski proračuni. Slišati je, da ima Slovenija zdaj za poplačilo obveznosti iz sukcesije na razpolago le 80 milijonov evrov virov.
