Etično bančništvo: alternativa, ki mogoče postaja odgovor na izzive

Temeljna načela: ustvarjanje dobička v bančništvu je nujni pogoj, ni pa nujno tudi najpomembnejši v poslovanju etičnih bank.

Objavljeno
31. julij 2015 18.05
Jerneja Grmadnik, Delo.si
Jerneja Grmadnik, Delo.si
Javnost etično bančništvo še vedno doživlja kot alternativo, a to vse bolj postaja odgovor na finančne izzive sodobnega časa, ugotavlja Roland Benedikter v svoji knjigi Social Banking in Social Finance, v kateri za trajnostno bančništvo napoveduje svetlo prihodnost.

Ugotavlja, da so med letoma 2007 in 2010 etične banke na trgu dosegale 25-odstotno letno rast – višjo kot kdaj prej –, za prihodnja leta pa napoveduje njihovo 15-odstotno letno rast. Da etična banka upraviči svoje poslanstvo, mora izpolnjevati več temeljnih načel.

Ljudje, planet, dobiček

Eno glavnih načel etičnega bančništva je upoštevanje trojnega »p«: people, planet, profit, v prevodu: ljudje, planet, dobiček. Storitve etične banke so narejene za zadovoljevanje potreb ljudi in v skrbi za ohranjanje okolja. Ne le da se izogibajo naložbam, ki bi lahko povzročale okoljsko ali družbeno škodo, ampak morajo s finančno podporo prispevati k izboljšanju družbe.

Ustvarjanje dobička je pomembna naloga, saj zagotavlja dolgoročno in stabilno poslovanje, a to ni edini cilj, kajti trajnostne banke projekte ovrednotijo tudi na podlagi njihovega socialnega učinka.

Največkrat vlagajo denar v ekološko kmetijstvo, obnovljive vire energije, izobraževalne projekte ter pobude lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij, spodbujajo zadružništvo in socialna podjetja. V svojih letnih poročilih pa poleg finančnih rezultatov ocenjujejo tudi družbeni učinek.

Krepitev lokalne povezanosti

Večina etičnih bank je nastala prav zaradi potreb na nekem geografskem območju. Banca Etica s sedežem v Padovi je, denimo, nastala na pobudo lokalnih zadrug, ki so želele za svoje poslovanje in razvoj zagotoviti finančno podporo, a pri tradicionalnih bankah nisi dobile dovolj pomoči. Trajnostne banke so zato namenjene skupnosti, v kateri delujejo: so močno vpete v lokalno okolje, servisirajo realno ekonomijo in spodbujajo nove poslovne modele. Izpolnjujejo finančne potrebe lokalnih organizacij, ki so trajnostno naravnane in družbeno odgovorne.

Povezanost s strankami in dolgoročna podpora

Etične banke se trudijo s strankami vzpostaviti dolgoročno sodelovanje in zaupanje, s spremljanjem njihovih finančnih potreb in analiziranjem njihovih podjetniških pobud.

Dolgoročna perspektiva
in postopna rast

Kot se je pokazalo po zadnji finančni krizi, so bile etične banke, ki so bolj previdne pri kreditiranju in imajo dolgoročno perspektivo, bolj odporne proti raznim šokom v obliki »balonov«. Postopna rast, samostojnost in uresničevanje dolgoročnih načrtov povečujejo njihovo odpornost proti zunanjim vplivom, hkrati pa se zavedajo, da tako banka kot stranke niso imune za razne nepredvidljivosti v finančnem svetu.

Transparentnost
in soupravljanje

Večina etičnih bank je organiziranih v zadružne sheme, kar pomeni, da pri upravljanju sodelujejo vsi deležniki, in ne le uprava. Ohranjajo visoko stopnjo transparentnosti in aktivno sodelujejo tudi z drugimi strankami, ki so del bančne organizacije.

Bančna kultura
na etičnih vrednotah

Vsa omenjena načela so del bančne kulture in vplivajo na vsakodnevna odločanja zaposlenih na vseh ravneh, zato so skupne vrednote zelo pomemben del organizacijske klime.