Tiskane izdaje
Bruselj − V iztekajoči se finančni perspektivi je bilo do leta 2012 s sredstvi EU ustvarjenih 600.000 novih delovnih mest, investiranih 200.000 projektov v MSP podjetjih, zagnanih 80.000 start-upov, 22.000 raziskav, ki so povezane z gospodarstvom, 1200 kilometrov cest in skoraj 1500 kilometrov železnic. To je nekaj številk, na katere je na letošnjem kohezijskem forumu spomnil tudi José Manuel Barroso, odhajajoči predsednik evropske komisije, prijatelj kohezije, kakor je dejal.
Na forumu so poudarjali potrebo po strukturnih reformah, da bi lahko sledili ciljem nove finančne perspektive 2014–2020: gospodarski rasti in kreiranju novih delovnih mest. Seveda rasti, ki naj bo tudi bolj zelena, bolj učinkovita nasploh in energetsko, bolj okoljska, inovativna ... Kar se tudi ujema s strategijo Evrope 2020, torej v novem finančnem obdobju, v katerem imajo članice EU na voljo 351 milijard evrov kohezijskih sredstev.
Toda skupaj s sofinanciranjem posamičnih držav se ta vsota povzpne že na 500 milijard evrov, je dejal Barroso. Martin Schulz, novi predsednik evropskega parlamenta, pa je pri tem spomnil še na 300 milijard evrov, ki naj bi jih kot še dodatna investicijska sredstva že napovedoval novi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker.
Tudi Martin Schulz je poudarjal: Evropa nujno potrebuje investicije in službe za naše otroke, za 20 milijonov nezaposlenih Evropejcev. Za to potrebujemo stabilne proračune, ki jih bodo omogočile tudi potrebne strukturne reforme. Ali strukturno fleksibilnost, o kateri je z visoke ravni Nobelovega nagrajenca bruseljskemu kohezijskemu avditoriju govoril tudi A. Michael Spence.
A če se na eni strani zahtevajo zmanjšani proračunski izdatki, bi moralo veljati, da ne smemo razmišljati zgolj o večjem varčevanju, ampak tudi o večjem, a odgovornem investiranju, je poudaril Schulz. Saj je vendar jasno, da evropski denar ni od bruseljskih birokratov, ampak od ljudi iz Evrope.
Do večjega razumevanja med Brusljem in članicami
Drugo vprašanje je, kako se evrokrati razumejo s članicami, tudi takrat, ko gre za vprašanje učinkovitega črpanja evropskih sredstev, na kar je opozorila češka ministrica za regionalni razvoj Vera Jourova, tudi ena od kandidatk za novo evropsko komisarko.
Jezik kohezijskih fondov je poseben jezik in prizadevati bi si bilo treba, da bi postal normalen, je poudarila Jourova. Pri tem jo je podprl tudi Garrelt Duin, minister za ekonomske zadeve, energijo in industrijo v nemški regiji Severno Porenje-Vestfalija. Dejal je, da morajo biti v Bruslju dogovorjene zadeve predstavljene tako, da jih bo razumel vsak župan v vsaki mali občini.
Primer Slovenija
Z vprašanjem medsebojnega razumevanja se verjetno ukvarja tudi Slovenija, ki ji je Evropska unija marca ustavila izplačila za 185 milijonov evrov in potem vseh naslednjih izplačil, dokler razlogi za zamrznitev ne bodo odpravljeni. Kakor je znano, je komisija deloma sredstva v zadnjem mesecu dni že odmrznila.
Na vprašanje Dela, ali so podobne zaustavitve izplačil iz bruseljske blagajne pogoste tudi v drugih članicah, je odhajajoči komisar za regionalno politiko Johannes Hahn odgovoril, da je komisija vsaj stokrat tako posredovala in je to tako rekoč njen dnevni posel, kar naj bi tudi potrjevalo, kako resni so pregledi komisije. Praviloma pa ima članica, ki ji sredstva zaustavijo, pol leta časa, da reši ta problem, šele potem lahko sledijo ostrejši ukrepi.
Hahn je povedal, da v podobnih primerih posamezni politiki iz članic poskušajo odgovornost za tovrstne zaustavitve pripisati tudi težavam bruseljskega proračuna. Brez dvoma ima proračun ovire, a te zaustavitve nikoli niso sprožene zaradi njih, je poudaril. Hahn: »Edini razlog za zaustavitev izplačil je ali slabo delovanje sistema črpanja ali pa gre za posamične primere, ki smo jih testirali.« In ujeli, bi dodali.
