Evro, deset let pozneje: prednosti so večje od pomanjkljivosti

Ljubljana – S 1. januarjem 2007 je Slovenija kot 13. članica in prva novinka v EU prevzela evro, poslovil se je tolar, ki nam je 15 let služil kot prvi denar samostojne Slovenije. Evro je zdaj skupni denar v že 19 državah EU z več kot 339 milijoni prebivalcev in tudi nam prinaša prednosti velike valute.

Slovenija je s prevzemom evra izgubila lastno denarno, obrestno in tečajno politiko: te nam že deset let kroji svet Evropske centralne banke v Frankfurtu, ki ga zdaj vodi predsednik ECB Mario Draghi, Slovenijo pa v njem zastopa guverner Banke Slovenije, od poleti 2013 je to Boštjan Jazbec.

Evro je druga najpomembnejša svetovna valuta, predstavlja gospodarsko območje, ki ustvari šestino svetovnega BDP, uporabljajo ga naše najpomembnejše gospodarske partnerice Nemčija, Avstrija, Italija, Francija itd. To nam prinaša gospodarske koristi: »Po teoriji naj bi bila prednost valutnega območja, da se pospeši trgovina. To se je tudi zgodilo. Povečala se je menjava med slovenskimi podjetji in podjetji v drugih državah Unije. Tudi prebivalstvo je dobilo denarno, valutno gotovost,« je za Delo povedal Mitja Gaspari, ki je vodil Banko Slovenije ob uvedbi evra. Predvsem je bil evro dobrodošel za slovenske izvoznike, ki niso imeli več težav z zavarovanji pred valutnimi tveganji v območju z evrom, dobili so širok gospodarski prostor s skupno valuto, kar je zmanjšalo negotovosti in stroške poslovanja.

A vsaj v začetnem letu naše evrske dobe, ko je bilo slovensko gospodarstvo še močno pregreto, smo z novo valuto bili deležni tudi nekaterih podražitev in zaokroževanja cen navzgor. Cene življenjskih potrebščin so se v letih 2006–2015 tako v Sloveniji povprečno povečale za 20,2 odstotka, v območju z evrom pa le za 15,2 odstotka, so zdaj izračunali državni statistiki.