Tiskane izdaje
Najpomembnejši gospodarski partner Slovenije je Nemčija, s katero opravimo kar petino vse zunanjetrgovinske menjave. Tudi nemška ekspanzija v zadnjih letih temelji na izvozu, kar se kaže v tem, da ima Nemčija rekordno velik zunanjetrgovinski presežek, ki dosega kar devet odstotkov BDP. Prav ta je bil predmet ostrih kritik v ZDA (Donald Trump je Nemčijo celo obtoževal, da manipulira z vrednostjo evra, da bi si izboljšala pogoje z izvoz), velik presežek pa ni všeč ne velikim članicam Evropske unije, niti mednarodnim organizacijam.
Se lahko v okoliščinah, ko se v svetu krepijo protekcionistične ekonomske politike, bojimo, da bo Nemčija prisiljena zmanjšati svoj izvoz, preko tega pa bo manj prostora tudi za slovenske izvoznike in gospodarsko rast pri nas? Naši sogovorniki menijo, da panika ni potrebna, prizadevanje za več ravnotežja v mednarodni menjavi pa je vedno dobrodošlo.
»Nemčiji mednarodne institucije (nazadnje IMF, op. p.) že nekaj let predlagajo znižanje presežka preko povečane domače porabe – to se ne bi zgodilo preko zmanjšanja izvoza. To bi spodbudilo domače gospodarstvo, zaradi pomembne vloge Nemčije v mednarodni menjavi pa preko posledično povečanega uvoza tudi gospodarsko rast v državah, s katerimi Nemčija trguje. Ker Slovenija približno eno petino celotnega izvoza proda v Nemčijo, bi takšni ukrepi za zmanjšanje zunanjetrgovinskega presežka lahko imeli pozitiven učinek na slovensko gospodarstvo,« je povedal Aleš Delakorda z Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Svobodna trgovina je pomembna za ves svet, saj velik del gospodarske rasti temelji na izmenjavi blaga, storitev in investicij. Bojana Ivanca, glavnega ekonomista pri Analitiki GZS smo vprašali, ali lahko vzpon populizma in protekcionizma res ogrozi model svetovnega gospodarstva, kot ga poznamo.
Bojan Ivanc Foto: Leon Vidic/Delo
IMF ob svojem zadnjem letnem srečanju prvič po dolgem obdobju članicam ni priporočil, naj si še naprej prizadevajo za liberalizacijo na trgovinskem področju. Kako lahko to razumemo? Se lahko začne obdobje, ko trgovina ne bo več motor gospodarske rasti? Kaj so alternative?
Odsotnost te izjave odraža duh današnjega časa v nekaterih članicah, ki so vedno zagovarjale koristi proste trgovine. ZDA imajo 17-odstoten delež v glasovalni kvoti v tej instituciji ter tako vplivajo tudi na oblikovanja ključnih stališč in priporočil. V izjavi sicer navajajo, da ima trgovinska menjava, finančna integracija in tehnološki napredek široke koristi, ki znižujejo globalno revščino.
Pomembno je tudi, da je IMF po dolgem času okrepil svoje napovedi gospodarske rasti, kar ni zanemarljivo. Visoka finančna in gospodarska tveganja je zdaj nadomestilo geopolitično tveganje, kar pa je še vedno manj nevarno tveganje od prvih dveh. Tudi podpora politikam za omejitev vpliva na podnebne spremembe je iz zadnje zaključne izjave izginila.
Kakšno vlogo v zmanjševanju naklonjenosti do mednarodne trgovine igrajo ZDA? Lahko ZDA izboljšajo svoj domači in globalni položaj z omejevanjem trgovine?
ZDA lahko pridobijo delovna mesta v energetiki in težki industriji, vendar bodo to slabo plačana delovna mesta, medtem ko se bo končni proizvod za domače porabnike zaradi tega srednjeročno podražil. Ker gospodarstvo ZDA temelji predvsem na notranjem trgu, takšna sprememba kratkoročno nima tako negativnega učinka na rast BDP, saj se s tem domača potrošnja povečuje, a za ceno nižje mednarodne konkurenčnosti.
Nemčija je pod pritiskom, da zmanjša zunanjetrgovinski presežek. Kako bo Nemčija ukrepala? Kaj lahko morebitno relativno zmanjšanje nemškega izvoza pomeni za slovenski izvozni sektor?
Nemški zunanjetrgovinski presežek je tudi posledica demografskih gibanj, ko starejše prebivalstvo več varčuje. Na drugi strani je konkurenčnost nekaterih nemških družb tako visoka, da imajo na nekaterih globalnih segmentih omejeno konkurenco. Nesmiselno je opozarjanje na trgovinske presežke Nemčije, čeprav ti na drugi strani pomenijo, da mora imeti nekdo primanjkljaj. Če bi tako razmišljali, lahko nadaljujemo tudi z razmišljanjem o omejevanju presežka pri storitvah ali investicijah, pri čemer vemo, da imajo Anglosaksonci pri prvih velik presežek (IT, finance, svetovanje), pri investicijah pa večina razvitih držav.
Takšno razmišljanje je zelo nespametno in ekonomsko škodljivo, saj s postavljanjem ovir pri denimo blagu, lahko nastanejo nove ovire pri investicijah. Tako lahko tudi Kitajska sprejme ukrepe, ki omejujejo investicije v njen specifični sektor ali omejijo prost pretok storitev. Zmanjšanje nemškega izvoza za Slovenijo ni dobra novica, ni pa kritična. Nevarno je predvsem to, če enemu nastalemu zidu sledi postavitev mnogih novih. Takšne poteze so všečne in ozkemu delu domače industrije/interesnih skupin lahko koristijo, medtem ko škodijo blaginji prebivalcev na dolgi rok.
Omejevanje mednarodnih trgovinskih tokov je očitno vse bolj realna grožnja. Kaj lahko Slovenija naredi, da zmanjša ta tveganja in ohrani pogoje za nadaljevanje gospodarske rasti?
Pomembno je, da ostanemo v jedrnemu delu odločevalcev v EU ter ohranimo svoje ključne konkurenčne prednosti pri izvozu na večino trgov: pri avtomobilski verigi, beli tehniki, farmaciji, transportu, turizmu. Večino izvozimo na trge EU, vendar iščemo priložnosti za višjo rast tudi na drugih trgih, zato je pomembno, da si ohranimo odprta vrata na vseh ključnih trgih, kamor izvozimo več kot 100 milijonov evrov. Širitev EU na zahodni Balkan, premik šengena na južno hrvaško mejo, in prost pretok blaga, storitev in kapitala morajo ostati temeljni postolati naših izhodišč pri kakršnihkoli pogajanjih.
