Finančna tveganja od »švicarjev« do kriptobalona

Združenje Frank in Združenje bank se strinjata le, da je ključna pojasnilna dolžnost bank, sodni postopki pa tečejo.

Objavljeno
29. marec 2018 18.23
Miha Jenko
Miha Jenko

Ljubljana – Problematika posojil v švicarskih frankih sproža deljena mnenja, se pa tako Združenje Frank, ki si prizadeva za sprejetje zakona o konverziji kreditov v evre, kot Združenje bank Slovenije strinjata, da je ključna pojasnilna dolžnost bank.

Posojilojemalci so doslej proti bankam vložili približno 100 tožb, v zvezi s katerimi zdaj teče približno 60 postopkov; na drugi stopnji je bilo sprejetih šest sodb (nekatere v prid bank, druge v korist varčevalcev). Dve sodbi, z diametralno nasprotnimi stališči, sta pravnomočni, a še čakata na obravnavo na vrhovnem sodišču, je bilo slišati na okrogli mizi, ki jo je organizirala STA.

Sodna praksa je in bo ostala neenotna, ker je odločitev sodišča v vsakem primeru odvisna od okoliščin primera, pravi gospodarski pravnik in dekan pravne fakultete Miha Juhart. Pomembno je, da je banka v času sklepanje pogodbe ustrezno opravila pojasnilno dolžnost in potrošnike vestno, pošteno in v dobri veri seznanila z vsemi vidiki in tveganji valutne klavzule v švicarskih frankih. To izhaja tudi iz razsodbe sodišča EU, ki bo imela še močan vpliv na razvoj sodne prakse, saj bodo morala sodišča odločati v skladu z evropskim pravom, in to od primera do primera, odvisno od konkretnih okoliščin v času sklepanja pogodbe.

Prav zato, tako Juhart, bo težko sprejeti skupne odločitve ali enoten zakon (kot so ga sprejeli na Hrvaškem) za problematiko švicarskih frankov – če bi zakon že sprejeli, bi moral prestati presojo ustavnosti pred slovensko zakonodajo in sodiščem EU.



V združenju Frank so prepričani, da slovenske banke niso ustrezno obveščale posojilojemalcev o vseh tveganjih posojil v švicarskih frankih – za razliko od bank v Avstriji, ki so poslušale opozorila IMF v letih 2003-2005 in so prenehale s to prakso. Prav tako menijo, da so banke slabo presodile makroekonomska tveganja glede na napovedi Umarja, IMF in drugih inštitucij.

Na drugi strani pa je Aljoša Valentinčič z ljubljanske ekonomske fakultete prepričan, da se valutnih tveganj in gibanj deviznih tečajev ne da napovedati vnaprej in da banke niso mogle vnaprej predvideti apreciacije franka. To je potrdil tudi nekdanji predsednik Združenja bank Hrvaške Zoran Bohaček: na Hrvaškem se je celo pripetilo, da je tečaj franka po prisilni državni konverziji kreditov v evre zdrsnil, s čimer so ljudje spet izgubili, zato se postavlja vprašanje, ali bodo »švicarski« varčevalci znova tožili državo.

Juhart je ob tem opozoril na nova tveganja: če bi zdaj pripravili zakon, s katerim bi prepovedali vlaganja v kriptovalute, bi imeli demonstracije pred parlamentom – a prav lahko se zgodi, da bo čez tri, štiri leta, prišlo do pobud, da država povrne škodo vsem, ki bi jih prizadel pok kriptobalona.