Finančna uprava pripravlja odgovor za računsko sodišče

Ljubljana – Novi finančni minister Dušan Mramor za zdaj ne omenja možnosti za uvedbo novih ali višjih dajatev. Kot dva vira za višje davčne prilive omenja višjo gospodarsko rast in večjo učinkovitost finančne uprave: »Vsak odstotek gospodarske rasti prinese približno 0,4 odstotka povečanja prihodkov.«

Pričakovanja, da bo finančna uprava »reševala« državni proračun z večjo učinkovitostjo, se sicer pojavljajo v rednih presledkih – in z njimi so se ukvarjali skoraj vsi generalni direktorji davčne uprave. Po nekaterih informacijah se bo novi minister za finance Dušan Mramor kmalu srečal z v. d. generalne direktorice finančne uprave Jano Ahčin.

Finančna uprava, v katero sta se 1. avgusta združili davčna in carinska služba, prav zaradi večje učinkovitosti že več let postopno prenavlja svoj informacijski sistem. Toda po presoji računskega sodišča je delo, ki ga je na tem področju že opravila davčna uprava, zelo vprašljivo.

»Davčna uprava ni bila uspešna pri izvedbi projektov prenove svojega informacijskega sistema,« namreč ugotavljajo revizorji računskega sodišča v poročilu, ki so ga objavili 1. avgusta. V poročilo za naslovom Uspešnost projektov prenove informacijskega sistema Davčne uprave Republike Slovenije in združevanja vplačilnih podračunov za dajatve so vključili obdobje od od 1. januarja 2007 do 16. aprila 2014. Davčna uprava je javni razpis za nakup novega informacijskega sistema sicer objavila sredi leta 2009.

Računsko sodišče je ob zaključku revizije od finančne uprave zahtevalo odzivno poročilo in popravljalne ukrepe, »ki se nanašajo zlasti na proučitev vzrokov za nastale odmike pri izvedbi projekta prenove informacijskega sistema«. Zahtevali so tudi pojasnila, kdaj namerava zaključiti projekt prenove. Po pojasnilih generalnega finančnega urada pripravljajo odgovor za vrhovne revizorje: »V zvezi z revizijskim poročilom v finančni upravi že pripravljamo ukrepe za odzivno poročilo, ki ga moramo računskemu sodišču izročiti do 30. oktobra 2014.«

Glede učinkovitosti svojega dela v finančni upravi sicer s statistiko dokazujejo, da je njihovo delo na področju nadzora obsežno in učinkovito: od januarja do avgusta letos opravili 93.110 davčnih nadzorov, prek katerih so zavezancem naložili 218,548 milijona evrov dodatnih obveznosti. Obsega dela na tem področju so opazno povečali lan, ko so opravili kar 160.268 davčnih nadzorov ali 32.000 več kot leta 2012. Ta statistika vključuje delo davčnih inšpektorjev, finančnih kontrolorjev in drugih uslužbencev, ki opravljajo davčni nadzor v pisarni. »Če upoštevamo vse oblike nadzora in ne le naknadni inšpekcijski nadzor, ugotovimo, da so se učinki vseh dejavnosti v letu 2013 bistveno povečali, trend pa se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Z združitvijo carinske in davčne službe v finančno upravo se odpirajo nove možnosti reorganizacije dela in večje učinkovitosti. Rezultatov še ni mogoče meriti, saj se bodo ti po naši oceni odrazili na daljši rok. Dejstvo je, da bo mogoče zaradi prenosa nekaterih nalog inšpektorjev na preiskovalce mobilnih enot, inšpektorje še bolj usmeriti na tista področja, kjer prihaja do utaj visokih zneskov davkov,« dodajajo v finančni upravi k statističnim podatkom.

V povezavi s postopki za izterjavo dajatev ugotavljajo, da je izvršba vse težja, posebej zaradi velikih gospodarskih težav, ki podjetjem otežujejo plačilo obveznih dajatev in dolga zanje (glej tabelo). Tako polletna statistika o izterjavi kaže, da so uslužbenci finančne uprave opravili več dela in izterjali manj dajatev. Na seznamu dolžnikov, pri katerih je dolg večji od pet tisoč evrov, je zdaj 12.840 fizičnih oseb (posamezniki in s.p.) s 376,55 milijona evrov dolga in 4934 pravnih oseb s 596,27 milijona evrov dolga, skupaj torej 17.774 dolžnikov z 972,8 milijona evrov dolga. Po podatkih finančne uprave se je število dolžnikov v enem mesecu povečalo za 313 oseb in njihov dolg za 9,7 milijona evrov. »Med njimi je 2602 ali 14 ,6 odstotka dolžnikov, ki so v insolvenčnih postopkih, torej v postopku stečaja ali prisilne poravnave. Pri njih je 465 milijonov evrov ali 47,8 odstotka dolga,« pojasnjujejo v generalnem davčnem uradu.