Tiskane izdaje
Danes in jutri v Milanu poteka neformalno srečanje finančnih ministrov EU, ki se ga udeležuje tudi slovenski finančni minister Uroš Čufer, ki opravlja tekoče posle.
Najprej so se srečali v ožji sestavi, to je 18 finančnih ministrov evrskega območja. Razpravljali so o gospodarskih razmerah v evrskem območju, o izvajanju programov pomoči za Ciper in Grčijo ter o predlogu Irske za predčasno odplačilo posojila Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF). Ministri so preučili tudi izzive pri vzpostavljanju bančne unije ter razpravljali o reformah za zmanjšanje davčne obremenitve dela, ki naj bi pripomogle h gospodarski rasti in zaposlovanju.
Države z evrom se hočejo proti izgubi gospodarskega zagona boriti z investicijami. »Smo v gospodarskem okolju, ki zahteva okrepitev investicij po vsej Evropi, tudi v Nemčiji,« je ob prihodu na prizorišče srečanja poudaril nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. S francoskim kolegom Michelom Sapinom naj bi na srečanju predstavila novi načrt za spodbujanje investicijske aktivnosti podjetij. »Več investicij, seveda spoštovanje pravil v zvezi z javnofinančno konsolidacijo, strukturne reforme, izboljšan institucionalni okvir – vse to ustvarja trajno rast in več delovnih mest,« je poudaril Schäuble.
O investicijah bodo ministri sicer podrobneje razpravljali jutri, Jyrki Katainen, podpredsednik evropske komisije, pa je poudaril, da se je predvsem treba vprašati, kaj zadržuje zasebne investicije. Treba jih je spodbuditi – tako kot tudi javne. »Najti moramo ovire, pravo orodje in odgovore,« je dejal Katainen. Kot je že v četrtek poudaril predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi, so bile ravno investicije ena največjih žrtev krize. Od leta 2008 so v območju evra po njegovih besedah upadle za petino, in če se to ne spremeni, ne bo trajnega okrevanja v Evropi.
Reforme potrebujejo vse države
Ministri so največ pozornosti namenili strukturnim reformam oziroma nujnosti izvajanj teh reform. »Zahtevajo čas in politični pogum, a treba jih je pospešiti. Samo tako bomo lahko povečali zaposlenost, ne moremo se zanašati na monetarno politiko,« je povzel zaključke današnjega srečanja predsednik evrske skupine Jeroen Dijsselbloem.
Spomnimo, ECB je gospodarstvu na septembrskem zasedanju priskočila na pomoč z znižanjem ključne obrestne mere na novo rekordno nizko raven in z zagonom novega programa odkupovanja obveznic. Tudi Draghi je države znova pozval, naj opravijo svoj del domače naloge ter zmanjšajo birokracijo, znižajo davke in izvedejo nujno potrebne reforme.
Kot je še poudaril Dijsselbloem, so do zdaj države na področju strukturnih reform že veliko naredile, sploh tiste, ki so bile v krizi najbolj prizadete, vendar je treba to nadaljevati. Slediti morajo priporočilom in izvesti reforme, »spomladi pa se bomo pogovarjali o rezultatih«. Katainen je dodal, da strukturne reforme potrebujejo prav vse države, implementirane morajo biti učinkovito, pri tem pa mora biti tudi vzdržna fiskalna politika.
Francija in Italija sta v zadnjem času pozivali predvsem k popuščanju pri javnofinančni disciplini. Pariz je v sredo sporočil, da bo za znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod evropsko določeno mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) potreboval dve leti dlje, kot je obljubil evropski komisiji. Cilj naj bi tako dosegel šele leta 2017.
Kljub drugačnim napovedim po Dijsselbloemovih besedah danes ministri niso razpravljali o francoskem proračunu.
