Tiskane izdaje
Zelo neopazno, kar je ob sočasnih geopolitičnih dogodkih razumljivo, se je v zadnjem obdobju razpletalo pogajanje grških politikov s predstavniki mednarodnih posojilodajalcev glede grških strukturnih in fiskalnih reform, ki so pogoj za naslednje črpanje sicer 86 milijard vrednega paketa pomoči.
Nadaljevanje financiranja je namreč zelo pomembno, saj Grčiji letos zapade 19,3 milijarde evrov dolga, kar znaša skoraj tretjino vseh dolgov, ki jih ima ta država še neodplačanih. Gibanje donosnosti grških obveznic kaže, da finančni trgi verjamejo v uspešno končanje pogajanj in sprostitev dobrih sedem milijard evrov za poplačilo obveznosti, katerih zapadlost je pred vrati.
Zahtevane donosnosti desetletnih grških državnih obveznic trenutno namreč znašajo okoli 5,7 odstotka in so se v zadnjih dveh mesecih znižale za skoraj dve odstotni točki. Tako nizka je bila v bližnji preteklosti njihov donosnost zgolj leta 2014 in leta 2009, ko je vprašanje vzdržnosti grškega dolga začelo očitneje prihajati v zavest investitorjev. Ob teh nizkih zahtevanih donosnosti se hkrati pojavljajo ugibanja, ali bi Evropska centralna banka lahko vključila nakup grških obveznic v svoj program kvantitativnega sproščanja.
Iz izjav njenih predstavnikov bi se to lahko zgodilo šele po uspešnih pogajanjih z mednarodnimi posojilodajalci in predvsem po ukrepih, ki bi grški javni dolg, ta trenutno znaša skoraj 180 odstotkov BDP, spet naredili vzdržen, čemur najmočneje nasprotujejo prav evropski posojilodajalci z Nemčijo na čelu.
Neposredno zmanjševanje terjatev kot »haircuta« naj ne bi prišlo v poštev, ampak bi stabilnost poskušali izboljšati z ukrepi, kot so podaljševanje zapadlosti dolga ter olajševanje odplačevanja. Vse omenjeno bi precej pomagalo Grčiji, da bi se spet postavila na finančni zemljevid sveta.
