Tiskane izdaje
Lanska rast davčnih prilivov znaša kar 6,3 odstotka in je skoraj dvakrat večja kot predlani. A to, kot kaže, ne prinaša miru v javne finance, če upoštevamo, da nove zahteve sindikatov javnega sektorja znašajo skoraj milijardo evrov. Že sprejeti dogovori med sindikati in državo, sklenjeni v preteklih dveh letih, so »težki« okoli pol milijarde evrov in se bodo zaradi dogovorjenega zamika učinkov v celoti poznali v proračunskih odhodkih leta 2019.
Zaposleni in višje plače polnijo socialne blagajne
Približno tretjino lanskega prirasta davčnih prilivov, okoli 300 milijonov evrov, so prinesli višji prispevki za socialno varnost. Skupaj se jih je nabralo za več kot šest milijard evrov oziroma 6,5 odstotka več kot predlani. Povečanje je posledica večjega števila delovno aktivnih (septembra je medletna rast znašala 3,5 odstotka) in 2,5-odstotne rasti povprečne plače. Iz istih razlogov je država lani pobrala tudi 118 milijonov evrov več dohodnine, to je 5,7-odstotna rast prilivov. Spremembe dohodninske lestvice, kot kaže, niso imele opaznih negativnih učinkov.
Zato pa so pričakovano poskočili prilivi davka na dohodek podjetij, ki ga je lani država pobrala 167 milijonov evrov več kot predlani, kar je 28-odstotna medletna rast. Naj spomnimo, da je država lani v paketu sprememb stopnjo davka na dohodek pravnih oseb zvišala s 17 na 19 odstotkov. Končni učinek vpliva izboljšanja gospodarskih razmer in višjih stopenj davka na dohodek podjetij bo znan v drugi četrtini leta, ko bodo podjetja oddala davčni obračun za lansko leto in plačala razliko. Lani so plačevala akontacije davka po višji davčni stopnji, a je bila osnova za izračun akontacij predlanski dobiček.
Davčne blagajne leto potem
Od pomembnejših davkov so se lani za skoraj sedem odstotkov oziroma za 221 milijonov evrov povečali tudi prilivi davka na dodano vrednost. Skupaj je država pobrala za okoli 3,5 milijarde evrov davka na dodano vrednost. Skok je delno posledica spremenjenih pravil plačevanja davka na dodano vrednost uvoženega blaga, kar je predlani povzročilo enomesečni izpad. Kljub vsemu pa je bila rast prilivov davka na dodano vrednost lani večja kot predlani, ko je država pričakovala povečane prilive zaradi uvedbe davčnih blagajn.
Še najbolj zmerno rast med pomembnejšimi davki je imela država pri trošarinah. Teh je lani pobrala za 1,6 milijarde evrov, to je 34 milijonov evrov oziroma 2,2 odstotka več kot predlani. Glavni trošarinski vir so energenti, kjer se stopnje lani niso spreminjale, obenem pa tudi poraba goriv stagnira zaradi večje ekonomičnosti novih vozil. Med manjšimi davki, ki jih poročilo finančne uprave ne omenja, velja opozoriti še na kar 25-odstotno rast prilivov davka na motorna vozila. Iz tega naslova je država lani pobrala okoli 26 milijonov evrov, kažejo zadnji znani podatki ministrstva za finance.
Razrez davčnih prilivov kaže, da je med posameznimi davki daleč najpomembnejši davek na dodano vrednost, ki napolni okoli 23 odstotkov davčne blagajne. Med skupinami davkov pa država največ pobere socialnih prispevkov, ki pomenijo kar 40 odstotkov vseh davčnih prilivov.
