Tiskane izdaje
Včeraj se je iztekel rok za oddajo izboljšanih ponudb za Gorenjsko banko. K popravku je preostala interesenta pozval konzorcij prodajalcev. Srbska AIK banka in ameriški sklad Apollo sta namreč ob koncu prodajnega postopka oddala ponudbi, ki sta razočarali, saj sta bili nižji od likvidacijske cene delnice banke. Ta znaša 298 evrov.
AIK banka je po neuradnih informacijah, nobeden od vpletenih v postopku prodaje namreč ne želi povedati ničesar, ponudila 285 evrov za delnico, Američani pa 228 evrov.
Največji, 41-odstotni, lastnik Gorenjske banke je (prezadolžena) holdinška družba Sava. Načrt njenega finančnega prestrukturiranja temelji tudi na prodaji delnic Gorenjske banke, prodajna cena pa po njem ne sme biti nižja od 298 evrov.
Oba preostala interesenta, srbska AIK banka in ameriški finančni sklad Apollo sta, kot rečno, v prvo ponudila manj; včeraj pa je bilo neuradno slišati, da ni pričakovati, da bo banka srbskega tajkuna Miodraga Kostića izboljšala svojo ponudbo.
Pojavlja se vprašanje, kaj bi tako nizka cena ali celo neprodaja banke pomenila za načrt finančnega prestrukturiranja Save. Bi ga ogrozila? Sogovorniki sicer ocenjujejo, da bi bila Gorenjska banka lahko prodana tudi pod njeno likvidacijsko vrednostjo, to pa še vedno ne bi ogrozilo Save, saj so se ji pomembno izboljšali prihodki iz njene turistične dejavnosti. Špekulacije gredo še naprej - ob neprodaji deleža v Gorenjski banki, bi lahko njena največja upnika (SDH in sklad York) svoje terjatve konvertirala v kapital in tako postala njena lastnika.
Banka Slovenije ne komentira
Če se prodajalci zaradi nizkih ponudb morebiti ne bi odločili banke prodati, se poraja vprašanje, ali bo prodajni postopek v svoje roke prevzela kar Banka Slovenije pod vodstvom guvernerja Boštjana Jazbeca? »Ker postopki še tečejo, odločitev ne moremo prejudicirati,« so redkobesedni v njegovem kabinetu.
Spomnimo, Savi, ki je v postopku prestrukturiranja in je glavna lastnica Gorenjske banke, je zaradi finančnih težav Banka Slovenije odvzela glasovalne pravice in ji naložila prodajo banke. Sava je nato oblikovala konzorcij prodajalcev, ob njej svoje deleže v Gorenjski banki tako zdaj prodajajo še Abanka, Družba za upravljanje terjatev bank in Zavarovalnica Triglav. Skupaj je tako na prodaj 55-odstotni delež banke.
Na prodajni postopek pomembno vpliva kazenska ovadba Banke Slovenije, ki jo je vložila proti Gorenjski banki zaradi poslov z delnicami Iskratela. Kot smo že pisali, je Banka Slovenije prepričana, da je v poslih, povezanih z izstopom Gorenjske banke in nemškega Siemensa iz lastništva kranjskega Iskratela leta 2009, Gorenjska banka pridobila protipravno korist v višini skoraj 20 milijonov evrov. Banka se je proti sklepu o uvedbi sodne preiskave pritožila in zato še ni pravnomočen. Za kazniva dejanja pravnih oseb so predvidene ostre, med drugim tudi visoke denarne kazni. Tako bi lahko po zakonu o bančništvu Gorenjsko banko doletela kazen v višini dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, torej okoli 40 milijonov evrov.
Lani le ena izrečena globa
Kakšne kazni je doslej izrekel regulator? Najvišja izrečena globa doslej je dosegla 300.000 evrov. Lani so v Banki Slovenije izrekli le eno globo, v višini 2500 evrov, je pa iz leta 2016 v teku še sedem postopkov. Kršitve v teh sedmih postopkih se po pojasnilih regulatorja nanašajo na kršitve določb zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, zakona o bančništvu, zakona o varstvu potrošnikov in zakona o plačilnih storitvah in sistemih. »Število postopkov o prekrških v letu 2017 še narašča in je že višje od skupne številke iz leta 2016,« so še povedali v Banki Slovenije. Glede skupne višine izrečenih glob v zadnjih petih letih še pojasnjujejo, da ta niha, saj je odvisna zlasti od področja kršitev oziroma storjenih prekrškov. Same številke pa ne želijo razkriti »zaradi dolžnosti varovanja zaupnih podatkov«.
Banka Slovenije
