Tiskane izdaje
Ljubljana – Predlog davčnega prestrukturiranja zdaj čaka na obravnavo v vladi, predvidoma na eni od prihodnjih sej, in v parlamentu – veljati naj bi začel 1. januarja 2017. Gospodarstveniki so nad njim podobno razočarani kot nad prejšnjimi vladnimi davčnimi eksperimenti.
Naj spomnimo: ministrstvo za finance (MF) s predlagano novelo zakona o dohodnini spreminja lestvico za odmero dohodnine tako, da se med sedanjim drugim in tretjim davčnim razredom uvede nov davčni razred pri neto davčni osnovi v višini 48.000 evrov in s stopnjo 34 odstotkov, hkrati pa se stopnja dohodnine v četrtem davčnem razredu znižuje z 41 odstotkov na 39 odstotkov, ostaja pa najvišji dohodninski razred s stopnjo 50 odstotkov.
Na MF menijo, da se bo s to spremembo dohodninske lestvice dosegla »splošna razbremenitev zavezancev, ki prejemajo dohodke nad 1,6 povprečne bruto plače, kar z upoštevanjem zgolj splošne olajšave pomeni razbremenitev neto dohodkov v višini okoli 1600 evrov na mesec. Z upoštevanjem progresivnosti ima uvedba dodatnega davčnega razreda in znižanje stopnje v četrtem davčnem razredu vpliv na vse zavezance nad določeno višino dohodka. Pri tem pa popravljamo tudi višino razbremenitve, saj bo predlog spremenjene dohodninske lestvice pomenil, da bodo zavezanci prejeli na letni ravni od 39 do 2400 evrov več.«
S predlogom zakona o dohodnini se zvišuje dohodkovni prag za upravičenost do dodatne splošne olajšave, in sicer z veljavne višine 10.866,37 evra na 11.166,37 evra.
Na MF ob tem še poudarjajo, da bo posledica predloga razbremenitve dela plače za poslovno uspešnost in spremembe dohodninske lestvice, skupaj z zvišanjem dohodkovnega praga za upravičenost do dodatne splošne olajšave, znižanje prihodkov državnega proračuna v višini okoli 106 milijonov evrov. Ta izpad naj bi delno nadomestili z dvigom davčne stopnje o davku od dohodkov pravnih oseb s 17 na 19 odstotkov: na MF upajo na 60 milijonov evrov na leto več obračunanega davka.
Gospodarstvo: Vlada nam ni prisluhnila
Gospodarstveniki in njihova združenja so do tako imenovane mini davčne reforme še naprej kritični. »Z obžalovanjem ugotavljamo, da bomo po vladnem predlogu zakona o dohodnini in predlogu novele zakona o davku od dohodka pravnih oseb sicer razbremenili nekatere delavce, vendar bodo delodajalci za ta izpad iz javnih blagajn morali globlje poseči v žep.
Zato bo učinek reforme negativno vplival na gospodarstvo,« pravijo na Gospodarski zbornici, kjer opozarjajo še, da vlada ni prisluhnila njihovim argumentom o nadpovprečni javni porabi v primerjavi s povprečjem EU (620 milijonov evrov) in njeni neučinkoviti porabi.
V GZS zato predlogu nasprotujejo kot večina delodajalskih združenj, »še posebno ker so apetiti javnega sektorja, kljub podatkom o nadpovprečno veliki javni porabi, še vedno veliki. Samo letos je vlada namenila 100 milijonov evrov za različna povišanja v javnem sektorju (plače, pokojnine in tako naprej), medtem ko se še vedno pogaja o zahtevah sindikatov za novih 300 milijonov evrov za višje plače v javnem sektorju.«
Nezadovoljni so tudi v obrtni zbornici, saj njihove pripombe na predloge davčnih zakonov niso bile upoštevane. »Kar se mi zdi popolnoma nelogično, saj smo ponujali konkretne rešitve za izboljšanje razmer v gospodarstvu in posledično tudi večjo blaginjo prebivalcev. Slovenija potrebuje korenito davčno reformo in skrajni čas je, da bi pristojni temu končno prisluhnili,« poudarja predsednik OZS Branko Meh.
»Spet prezrli izvoznike«
Podobno kritični so tudi v Združenju Manager, kjer menijo, da v Sloveniji za visok življenjski standard »potrebujemo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, toda z ohranitvijo zgornje, 50-odstotne stopnje obdavčitve je vlada ambicioznim posameznikom sporočila, da najboljših kadrov pri nas ne spoštujemo.
Tudi zato so mnoga podjetja preselila sedež iz Slovenije v soseščino, skupaj z dobrimi službami, ki so veliko prispevale v državni proračun. Vlada s sedanjim predlogom tega ni zaustavila, saj ne rešuje problema najbolj pretirano obdavčenih ljudi. To je bilo izhodišče za davčno spremembo, a se je izrodilo v svoje nasprotje, saj se gospodarske razmere z dvigom davka na dobiček slabšajo. Ponovno smo zamudili priložnost za zmago gospodarskega razuma nad politično všečnostjo. Slovenija bi z bolj modro gospodarsko politiko lahko rasla precej hitreje,« pravi izvršna direktorica združenja Sonja Šmuc.
Ob tem je vlada z zavrnitvijo tako imenovane razvojne kapice po mnenju sogovornice prezrla slovenske izvoznike, ker destimulira mlade, izobražene kadre, da ostanejo doma: »Slovenija je ena najbolj izvozno naravnanih držav na svetu. Izvozimo skoraj 75 odstotkov BDP, skoraj toliko kot Nemčija (80 odstotkov), medtem ko je svetovno povprečje pod 30 odstotki. Za uspeh na tujih trgih je ključna mednarodna konkurenčnost, vendar slovensko gospodarstvo pri tem nima veliko podpore.
Celo za uvedbo razvojne kapice, ki jo imajo številne evropske države, Slovenija nima nikakršnega posluha. To pomeni, da država, potem ko v izobraževanje prebivalstva usmerja enega najvišjih deležev BDP na svetu, ne razume, kako te iste visoko izobražene in usposobljene kadre zadržati, kaj šele, kako bi privabili možgane iz tujine.«
