Tiskane izdaje
Ljubljana – Tudi po drugem sestanku predstavnikov organizacij kmetov z vladno stranjo ta teden grožnja s protestom kmetov zaradi napovedane obremenitve z davkom na nepremičnine ostaja.
Pogajalski strani sta na včerajšnjem popoldanskem sestanku sicer zbližali stališča in se dogovorili, da se še enkrat sestaneta prihodnji teden v torek, kot je po sestanku povedal Roman Žveglič, predsednik Sindikata kmetov Slovenije v imenu kmečke pogajalske strani, v kateri so še predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije in združenja lastnikov gozdov.
»Nič še ni dokončnega, saj se v torek (1. oktobra) še enkrat sestanemo. Za zdaj smo dosegli, da se iz obdavčitve izločijo zemljišča, ki so v registru označena kot nerodovitna. Prisluhnili so tako imenovani kapici, kar pomeni, da bi se tam, kjer vrednosti nepremičnin zelo sekajo navzgor, višina davka omejila z določeno vsoto na hektar. Do te vsote še nismo prišli, niso je povedali ne oni ne mi. Kar zadeva stopenj, pa imamo tudi eno ponudbo, ki jo moramo še predebatirati na organih. Lahko rečem le, da so nižje, v skupnem znesku bi se tako obdavčitev znižala z doslej predvidenih 28 milijonov na 16 milijonov evrov za objekte, kmetijska in gozdna zemljišča.«
Za koliko in kje bo znižanje?
Po izračunih vlade naj bi namreč ob predvidenih davčnih stopnjah 0,25 na kmetijska zemljišča, 0,15 na gozdove in 0,50 na kmetijske objekte z odmerjenim davkom pri kmetih zbrali okoli 28 milijonov evrov (ali 7,2 odstotka vsega predvidenega nepremičninskega davka), od tega 17,6 milijona za kmetijska zemljišča, 6,8 za gozdove in 3,6 za kmetijske objekte.
Z znižanjem tega skupnega zneska davka od nepremičnin pri kmetih, bi se torej davčne stopnje vendarle nekoliko znižale. Katere in za koliko so jih pripravljeni znižati, da so dobili predvideno manjšo obremenitev kmetov, še niso razkrili. Bo pa po včeraj povedanem vladna stran (ministrstvo za finance) ne glede na nadaljnji izid pogajanj šla s svojim predlogom davka na nepremičnine na sejo vlade prihodnji četrtek, je razkril Žveglič. Na tokratnem sestanku so z vladne strani sodelovali predstavniki ministrstva za finance, Geodetske uprave Slovenije in ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Neupoštevanje bonitete zemljišč
Žveglič je prepričan, da vladna stran še lahko nekoliko popusti pri svojih predlogih obdavčitve nepremičnin v kmetijstvu, saj se »strinjajo, da obstaja razlika v vrednosti zemljišč, ki se lahko nekje prodajajo, in tistimi, na katerih nekdo kmetuje«.
»Kot so povedali, pripravljajo še en nov model vrednotenja nepremičnin, ki bi veljal za naprej, ne za prihodnje leto, ampak tistega bo treba še pretresti in pretestirati.« Na zahtevo kmečke strani, da bi morala biti pri obdavčitvi upoštevana boniteta, so, tako pravi Žveglič, z vladne strani odgovarjali, da bi morali spreminjati zakone o množičnem vrednotenju.
Ker osnova za višino davka na nepremičnine ostaja množično vrednotenje nepremičnin, zaradi česar ni mogoče pravično porazdeliti davčnega bremena, grožnja s kmečkim protestom ostaja.
»Še vedno pravimo, da ne moremo privoliti v razlike, ko je desetkratna razlika v obdavčitvi njive enake bonitete v Šenčurju ali pa v Apačah in v Prekmurju. Z vidika proizvodnje oziroma tistega, ki kmetuje, mora biti to enako. Drugo pa je, če to njivo prodaja in dobi ta na Gorenjskem zanjo več, drugi na Štajerskem in v Prekmurju pa manj. To je druga zgodba, saj tudi davka plača več, če proda,« pravi Žveglič. Po njegovem tako ni logično, da bi bila povprečna obremenitev hektara zemljišča v občini na Gorenjskem 124 evrov, najboljše njive celo 220 evrov, medtem ko bi bila povprečna obremenitev zemljišča v apaški dolini ali pa v Prekmurju okoli devet evrov, za najboljšo njivo pa 20 evrov.
Kmetje se bodo izrekli o protestu
Za primerjavo navede še predvideno visoko davčno obremenitev kmetijskih zemljišč v slovenski Istri, ki so bila že zaradi pogleda na morje ob nakupu dražja, zdaj pa bi morali lastniki zanje plačevati desetkrat višji davek kot lastniki v ravninski občini Apače.
Kakšna bo odločitev kmetov, bo po besedah predstavnikov njihovih organizacij znano do torka, ko se bodo zvrstili na hitro sklicani sestanki vseh njihovih organov. Žveglič misli, da se z doseženim v pogovorih z vladno stranjo večina ne bo strinjala in da protest bo.
