Tiskane izdaje
Ljubljana – Geodetska uprava (Gurs) ukinja brezplačno telefonsko številko 080 22 15 za naročanje strank, ki jo je uvedla, potem ko je 13. januarja uvedla sistem za naročanje za osebne obiske na enotah geodetske uprave.
Zanimanje za obisk je hitro upadlo, potem ko so ustavni sodniki razveljavili zakon o davku na nepremičnine, ugotavljajo v geodetski upravi: »Glede na manjši obisk in upadanje števila klicev na brezplačni telefonski številki, geodetska uprava s prihodnjim tednom ukinja brezplačno telefonsko številko in sistem naročanja ter delo ob sobotah. Vse že naročene stranke bomo sprejeli.«
Ustavili so vse dejavnosti, povezane z davkom na nepremičnine
Geodetska uprava je prenehala z vsemi aktivnostmi za izračun davka na nepremičnine, potem ko je ustavno sodišče 28. marca razglasilo, da je razveljavilo zakon o davku na nepremičnine. Hkrati so ustavni sodniki sklenili, da je v neskladju z ustavo tudi več določb zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki so povezane z obdavčitvijo.
»Lastnikom nepremičnin svetujemo, da kljub temu uredijo podatke o nepremičninah, saj se podatki iz registra nepremičnin (REN) in posplošena tržna vrednost še vedno uporabljajo tudi za druge namene,« svetujejo v geodetski upravi.
Posebej pomembni so podatki, ki vplivajo na vrednost
Lastnikom nepremičnin geodeti priporočajo, naj uredijo podatke v evidenci pri geodetski upravi. Svetujejo jim, naj bodo posebej pozorni na nekatere skupine podatkov: »Za izračun vrednosti nepremičnin so ključni podatki o lokaciji nepremičnine, dejanski raba dela stavbe, površini ter letu izgradnje in obnov. Za pravilno uporabo podatkov o nepremičninah so najbolj pomembni podatki o lastništvu, naslovu stavbe (hišni številki) in številki stanovanja.«
Geodetska uprava bo vpoglede v podatke o nepremičninah in izpis zbirnih podatkov o nepremičninah uredila tako, kot je z odločbo določilo ustavnega sodišče: »Spremembe podatkov bodo vidne v vpogledih v podatke o nepremičninah naslednji dan po spremembi podatkov.«
Durs lahko uporabi posplošeno tržno vrednost
Davčna uprava namreč posplošeno tržno vrednost uporablja tudi pri drugih nepremičninskih dajatvah: govorimo o davku na promet nepremičnin, davku na dediščine in darila ter obdavčitvi dobička ob spremembi namembnosti zemljišč.
»Običajno je davčna osnova prodajna cena nepremičnine. To je pravilo in v največjem obsegu so osnove za odmero davka res prodajne cene iz pogodb. Šele v primeru, če so prodajne cene nižje od posplošene tržne vrednosti, če so torej nižje od 80 odstotkov posplošene vrednosti, začne veljati pravilo, po katerem je osnova za odmero davka 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti,« pojasnjujejo v davčni upravi.
Pri teh dajatvah zavezanci z ugovorom na odločbo še vedno lahko nasprotujejo Gursovi vrednosti in zahtevajo od davčne uprave, naj kot davčno osnovo upošteva posamično tržno vrednost nepremičnine. Uradnega, sodnega cenilca, mora zavezanec plačati sam.
