Ljubljana – Geodetska uprava (Gurs) se pripravlja na obvestila o nepremičninah in informativne izračune davka na nepremičnine, ki jih mora za okoli 1,2 milijona naslovnikov izdati do 1. februarja. Zdaj je do vratu zakopana v papirne obrazce o najemnih pogodbah. Na zemljiški knjigi se kopičijo vloge za vpis osebne služnosti.
Geodetska uprava namerava danes na novinarski konferenci pojasnjevati »načine spreminjanja podatkov« o nepremičninah in sistem naročanja strank v svojih pisarnah. Vodja Gursa Aleš Seliškar pričakuje, da bodo prejemniki obvestil in informativnih izračunov davka po 1. februarju začeli množično urejati podatke o svojem premoženju v registru nepremičnin na Gursu, ko bodo ugotovili, da so v njih napake.
»Vnaprej vemo, da bomo imeli v naših geodetskih pisarnah veliko gnečo. Da ne bi spet imeli takšnih nemogočih vrst, kakršne so bile po obvestilih o poskusnem izračunu posplošene tržne vrednosti, bomo poskušali uvesti poseben sistem naročanja, tako da si bodo stranke rezervirale čas, kdaj bodo prišle urejat podatke in v katero pisarno. Pričakujemo, da bo sprememb veliko,« pravi vodja Gursa.
Zaradi nižje stopnje naval na zemljiško knjigo z vlogami za služnost
Zakon o davku na nepremičnine predvideva za rezidenčne nepremičnine trikrat nižjo davčno stopnjo kot za nerezidenčne. Nižjo stopnjo lastnik lahko doseže tudi z najemno pogodbo, a jo mora prijaviti Gursu, ali s služnostjo za osebo, ki bo živela v nepremičnini, če služnost vpiše v zemljiško knjigo.
Gursu bo v informativnih izračunih uspelo upoštevati le približno 10.000 od 16.000 papirnih obvestil o najemnih pogodbah, kolikor jih je dobil doslej. Za več tisoč lastnikov bo izračun napačen torej že zato, ker njihove najemne pogodbe še ne bodo vključene v podatke o nepremičninah in bodo zato štele za višje obdavčene nerezidenčne.
Po podatkih vrhovnega sodišča se je decembra močno povečalo število vlog za vpis služnosti v zemljiško knjigo: dobili so jih 1984, novembra jih je bilo 340.
Gurs se zaradi davka utaplja v papirnih obrazcih
Na geodetski upravi se kopičijo papirni obrazci o sklenjenih najemnih razmerjih, s katerimi si bodo lastniki nepremičnin zagotovili nižjo davčno stopnjo. Geodeti že vedo, da do informativnih izračunov v svoje evidence ne bodo mogli prenesti vseh obvestil o najemnih razmerjih, zato tudi informativni izračuni ne bodo pravilni.
Lastniki nepremičnin, stanovanjskih in drugih, bodo podatke o svojem premoženju v registru nepremičnin lahko popravljali še do 31. marca, saj je zakonodajalec za prvo davčno leto s prehodnimi določbami kot presečni datum za vse podatke določil 1. april. »Po informativnih izračunih, ki jih moramo izdati do 1. februarja, bodo vsi lastniki lahko spreminjali podatke do 31. marca. Do 15. aprila moramo davčni upravi predati podatke o stanju na dan 1. aprila 2014,« pravi vodja Geodetske uprave Republike Slovenije (Gurs) Aleš Seliškar.
Zakaj davek računajo geodeti?
Obvestila o nepremičninah in informativne izračune davka bo dobilo približno 1,2 milijona lastnikov nepremičnin in drugih zavezancev za davek. Med očitna »čudaštva« zakona o davku na nepremičnine lahko uvrstimo prav določbo, po kateri mora informativne izračune davka na nepremičnine pripraviti geodetska uprava, in ne davčna uprava (Durs), ki bo do 31. maja 2014 prvič izdala odmerne odločbe.
Obe ustanovi bosta torej potrebovali program, ki jima bo omogočil izračun nove dajatve. Na vprašanje, ali program za informativni izračun davka Gurs in Durs torej pripravljata skupaj, tako da ga bo davčna uprava pozneje lahko prevzela od geodetov, na geodetski upravi odgovarjajo: »Gurs in Durs imata različna informacijska sistema. Informativni izračun davka bo izveden v okviru sistema geodetske uprave, izračun davka in odmerne odločbe pa v okviru sistema davčne uprave. Metodologija izračuna pa je skupna, pripravljena v sodelovanju obeh institucij.« Na geodetski upravi ocenjujejo, da bodo za izvedbo nalog, povezanih z uvedbo davka na nepremičnine, potrebovali približno 1,7 milijona evrov.
Napačni izračuni neizogibni
Naloga, ki ji jo je zakonodajalec Gursu naložil z informativnimi izračuni, je še posebno nesmiselna, če upoštevamo, da Gurs do 1. februarja sploh ne bo imel vseh podatkov, ki bodo pozneje vplivali na odmero davka, zato bodo informativni izračuni za nekatere skupine zavezancev in nepremičnin napačni. To je mogoče, na primer, že zdaj napovedati za prejemnike varstvenega dodatka in denarnih socialnih pomoči, ki jim zakon zagotavlja pravico do 50 odstotkov nižjega davka za stanovanjske nepremičnine, v katerih živijo. Gurs ima namreč le podatke o nepremičninah, in ne o zavezancih, zato bo olajšavo po uradni dolžnosti upošteval šele Durs pri odmeri davka. Po podatkih ministrstva za delo je v registru prejemnikov obeh vrst socialne pomoči okoli 55.000 oseb: 46.637 prejemnikov denarne socialne pomoči in 9361 prejemnikov varstvenega dodatka.
Vodja geodetske uprave Aleš Seliškar predvideva, da bodo nepopolni tudi podatki, ki jim jih morajo do 1. februarja zagotoviti državne ustanove in občine, tako imenovani dajalci podatkov, zato napoveduje: »Hkrati z informativnimi izračuni bomo javnosti sporočili, od katerih ustanov nismo dobili podatkov o nepremičnini. Na primer: sporočili bomo, od katerih občin nismo dobili podatkov o zemljiščih za gradnjo, zato bo odmerjeni davek pozneje najbrž veliko višji, kot bo pokazal informativni izračun. O teh občinah zdaj govorimo le interno, potem pa jih bomo razkrili.«
Pri stanovanjskih nepremičninah bo davčna stopnja, ki jo bo davčna uprava vključila v informativni izračun, odvisna od razvrstitve nepremičnine med rezidenčne, ki so po zakonu obdavčene z 0,15 odstotka posplošene tržne vrednosti, in nerezidenčne, za katere je predpisana obdavčitev z 0,50 odstotka vrednosti. Višje stopnje veljajo za nepremičnine, pri katerih je posplošena tržna vrednost višja od 500.000 evrov: zanje veljata stopnji 0,40 in 0,75 odstotka. Nižjo, rezidenčno davčno stopnjo za stanovanjsko nepremičnino, v kateri lastnik ne živi, je mogoče doseči tudi z najemno pogodbo, ki je veljala vsaj šest mesecev v letu pred letom odmere davka in jo je lastnik prijavil geodetski upravi. Rok za papirna obvestila o najemnih razmerjih je Gurs podaljšal do 15. januarja, rok za elektronska obvestila pa do 1. marca – pravne osebe jih sploh lahko sporočajo le v tej obliki. Tudi te podatke bo še mogoče spreminjati po 1. februarju, ko bo Gurs izdal informativne izračune.
Izgubljeni v papirjih
Zdaj v Gursu ugotavljajo, da jim v februarske informativne izračune ne bo uspelo vključiti niti vseh papirnih obvestil o najemnih pravnih poslih, ki so že pri njih: »Trenutno pregledujemo prispele papirne obrazce prijav najemnih pravnih poslov za stavbe in dele stavb, kakršne lahko oddajo le občani, fizične osebe. Do 9. januarja 2014 je k nam prispelo približno 16.000 papirnih prijav najemnih pravnih poslov, ki so jih oddali posamezniki. Trenutno smo v evidenco trga nepremičnin vnesli približno 9000 najemnih pravnih poslov.« Načrtujejo, da bodo do prihodnjega tedna obdelali še okoli tisoč najemnih pogodb, skupaj 10.000, ki jih bodo vključili v informativni izračun, »če so razvrščeni med najemne pravne posle na prostem trgu«.
Na geodetski upravi pričakujejo, da bodo do 15. januarja dobili vsaj še nekaj tisoč prijav najemnih pravnih poslov. »Najemne pogodbe bomo vnašali v evidenco še ves januar in del februarja. Zato bodo nekateri lastniki nepremičnin o potencialni rezidenčnosti nepremičnine, ki zagotavlja nižjo obdavčitev, informirani lahko šele maja z odločbo davčne uprave,« še pojasnjujejo na geodetski upravi.