Tiskane izdaje
Ljubljana – Stanje gospodarstva se je sicer izboljšalo, niso pa še vzpostavljene razmere za močno in vzdržno rast. Nujno hitro zmanjšanje obsega slabih kreditov bi pomenilo ključno podporo kreditni rasti in okrevanju gospodarstva, pravi guverner BS Boštjan Jazbec.
Guverner je razložil poglede Banke Slovenije na strateške izzive ekonomske politike v Sloveniji in postregel z nekaj pomenljivimi številkami, kaj bi se zgodilo, če ne bi ukrepali pri zmanjšanju obsega slabih posojil.
Ugotovljene nedonosne terjatve v slovenskih bankah znašajo več kot pet milijard evrov, kapital bank pa trenutno dosega dobre štiri milijarde evrov: če bi ustvarili dodatne oslabitve, s katerimi bi dodatno izbrisali vse nedonosne terjatve v korist kapitala in rezervacij, bi s to enostavno računovodsko operacijo kapitalska ustreznost slovenskih bank padla na minimalno zahtevano raven, torej približno osem odstotkov, opozarja Jazbec.
V prihodnjih mesecih je zato ključno, da poiščemo sistemske rešitve za reševanje nedonosnih terjatev v bankah in ohranimo kapitalsko ustreznost bank na ravni, ki je primerljiva z evropskim povprečjem. Monetarna politika nima čarobne paličice, da bi spodbudila kreditno rast, Slovenija potrebuje odločne in takojšnje strukturne fiskalne ukrepe, da bo fiskalna politika lahko podprla monetarno pri spodbujanju rasti in povpraševanja, ključno pa je tudi izboljšanje bilanc podjetniškega in posledično bančnega sektorja, še opozarjajo v centralni banki.
Bank je preveč, nekatere državne slabo upravljane
Med tveganji za bančni sistem so poleg slabih posojil še makroekonomsko okolje nizkih obrestnih mer in nizke rasti, stroški za regulativni in nadzorni okvir se višajo, dobičkonosnost bank je postavljena pod vprašaj. Banke bodo morale spremeniti poslovne modele, da bodo postali dolgoročno vzdržni, a tega zdajšnja strktura bančnega sistema v Sloveniji ne omogoča.
»Menimo, da je bank v Sloveniji preveč, upravljanje v nekaterih bankah pa je postavljeno pod vprašaj,« je bil kategoričen guverner, ki ga še posebej skrbi upravljanje s slabimi terjatvami v državnih bankah – teh je 60 odstotkov v bančnem sistemu – da ne bi davkoplačevalci morali znova zagotavljali kapitala za njihovo kapitalsko ustreznost.
»Banke so danes sposobne kreditirati in ne morejo biti omejevalni dejavnik pri manjši kreditni rasti. Še vedno šibke kreditne aktivnosti ne moremo pripisati pomanjkanju likvidnosti in kapitala v slovenskem bančnem sistemu. Slovenske banke so kapitalsko ustrezne in imajo dovolj likvidnosti. Dokler bo kakovost terjatev slaba, pričakovana stopnja neplačil pa visoka, ni mogoče pričakovatri hitrejšega okrevanja kreditne aktivnosti,« zagotavljajo v BS.
Spet slaba posojila z finančne naložbe
V BS ob tem opažajo, da je bilo lani kar 70 odstotkov neodplačanih posojil porabljenih za finančne naložbe, ne pa za nove produktivne zmogljivosti gospodarstva, še več 11 odstotkov dolžnikov so bila podjetja z negativno dodano vrednostjo. BS pripravlja smernice za poslovno prestrukturiranje malih in srednjih podjetij skupaj z Združenjem bank Slovenije, ki bodo predvidoma usklajene v prihodnjih dneh in tednih, je napovedal Jazbec.
Ključna je sistemska rešitev problema slabih posojil, zato je BS predlagala ustanovitev namenske družbe za upravljanje slabih terjatev, ki bi služila kot podporno okolje za reševanje slabih terjatev. Problem je zapleten, ker gre za veliko število in manjše zneske, uporabili bi platformo ene od bank, ki gre v likvidacijo, na koncu pa bo o tem odločala vlada kot lastnik, bank v likvidaciji, pravi Jazbec.
