GZS: Če ne bo gospodarske rasti, bo prihodnje leto nova sanacija bank

GZS je razočarana nad predlogom proračuna 2014-15, ker ne podpira zaveze v koalicijski pogodbi o strukturnih reformah.

Objavljeno
27. september 2013 17.24
*jsu*MNENJA/SP
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo
"Če ne bo gospodarske rasti, bomo prihodnje leto pred zahtevo za ponovno za sanacijo bank," je ta teden na upravnem odboru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) opozoril guverner Banke Slovenije  Boštjan Jazbec. Dodal je, da moramo v Sloveniji v naslednjih tednih resno pristopiti k pripravi strukturnih reform, s katerimi bomo prepričali mednarodne trge in Bruselj.

GZS zato poziva vlado,  da v skladu z obljubo na torkovem sestanku s predsednico vlade  Alenko Bratušek s predstavniki gospodarstva, predlagatelji dokumenta Kisik za gospodarstvo  in predstavniki sindikatov, ki so avgusta objavili svoje predloge ukrepov, da čim prej organizira delovne skupine, ki bodo pripravile usklajene predloge kratkoročnih ukrepov in strukturnih reform.

To je izjemnega pomena tudi zaradi novih obremenitev javnih financ, ki bodo posledica tako vrhovnega sodišča o izplačilu tretje četrtine plačnih nesorazmerij javnim uslužbencem v vrednosti 170 milijonov evrov, kakor tudi zaradi možnosti, da bo sanacija bank po dokončni oceni slabih terjatev davkoplačevalce stala bistveno več, kot je v proračunu predvidela vlada.

V zvezi s proračunom za leto 2014-15 posebej opozarjajo, da so davčne obremenitve, nižanje subvencij, investicijskih transferov in drugih odhodkov, ki neposredno in posredno zadenejo gospodarstvo, kot to velja za javni sektor, zelo tvegane. Plače in vsi transferi v javni sferi ostajajo skoraj nedotaknjeni. To je zelo tvegano, ker utegne vnovič zatreti gospodarsko rast in razvoj podjetij. Gospodarstveniki ponovno opozarjajo na nujnost  takojšnjega  pristopa k strukturnim reformam.

»Proračun, ki ga predlaga vlada za leti 2014 in 2015, ne sledi realnim razmeram v državi in nujnosti oblikovanja nove ekonomske politike. Preprosta analiza pokaže, da so bili leta 2008 odhodki državnega proračuna v primerjavi z BDP 22,7-odstotni, leta 2014 pa bodo že 27,7-odstotni. To jasno kaže na veliko povečanje obremenjenosti vseh tistih, ki prispevajo v proračun. Odhodkov iz vseh javnih blagajn (še zdravstvene, pokojninske, občinskih) je bilo leta 2008 v primerjavi z BDP 41,5 odstotka, zdaj pa se njihova vrednost nevarno približuje 50 odstotkom (po naših izračunih bo prihodnje leto teh odhodkov že več kot 48 odstotkov BDP).
Dejstvo je, da se število delovnih mest v gospodarstvu še vedno zmanjšuje. Breme še aktivnih je čedalje hujše. Gospodarstvo je z novimi bremeni doseglo skrajni rob sprejemljivega. Nujna razvojna naravnanost in resno zastavljene reforme, s katerimi lahko to presežemo, pa še vedno niso pomemben del proračuna za kritična naslednja leta,« so zapisali v svojem pismu.

Konkretno v zvezi z davkom na nepremičnine od ministrstva za finance zahtevajo,  da ga realno zniža na raven, ki za poslovne subjekte ne bo višja od zdajšnjih obremenitev iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Posebej pozivajo, da zniža davčne obremenitve za panoge, ki jih bo zdaj predlagana stopnja in ocenjena davčna osnova in naslova množične cenitve hudo prizadela. Takšne panoga so zlasti energetika, turizem, nepremičnine. 

Kje so rezerve?

GZS predlaga resnejše reze v optimizacijo in reorganiziranje državne uprave in javnega sektorja. To zadeva tudi javne blagajne, pokojninska, zdravstvena, itd...

Izdatki za plače po njihovo v Sloveniji pomenijo 13 odstotkov BDP, v povprečju v EU 11 odstotkov. Ti izdatki so tesno povezani z organiziranostjo, redom, strokovnostjo in učinkovitostjo javnega sektorja, ki mora nuditi večjo podporo, ne pa blokirati številne administrativne in upravne postopke, kot to zahteva tudi Evropska komisija (EK).

V javnem naročanju se vrti skoraj 4 milijarde evrov, kar pomeni, da bi le 10-odstotni prihranek prinesel 400 mio evrov. Nujna je centralizacija javnega naročanja, na kar tudi opozarja EK.

Rezerve vidijo tudi v pozitivnem, manj birokratskem pristopu pri vseh operacijah črpanja EU sredstev. Potrebujemo na vsebino osredotočen nov sistem upravljanja kohezijske politike (tudi zahteva EK).
Država viša standarde za ohranjanje biotske raznovrstnosti, Natura 2000, sredstev za to pa ne namenja - 1,5 milijona evrov v proračunu 2013, 0,9 milijona evrov v rebalansu proračuna 2014).

Odprta vprašanja

Zamik sredstev za material in storitve: v letu 2014 jih je manj za 76 milijonov evrov, 102 milijona evrov več pa v letu 2015. Ali to pomeni daljšanje plačilnih pogojev ali realno osnovo zmanjšanja porabe, se sprašujejo gospodarstveniki.

Ministrstvu za zunanje zadeve se znižujejo sredstva za multilateralo. V primerjavi z letom 2013 nižja sredstva za ekonomsko diplomacijo ne smejo  krniti njene dejavnosti.

Kar zadeva preprečevanje sive ekonomije se sprašujejo, ali je 11 milijonov evrov manj sredstev za DURS smotrno, če želi vlada več pobrati iz naslova sive ekonomije?

Sprašujejo tudi, zakaj 40 milijonov evrov več za Koordinacijo razvoja regij v letu 2014?