Tiskane izdaje
Delavec, ki prejema minimalno plačo, bo ob upoštevanju redefinicije minimalne plače in ob predpostavki, da tretjino delovnega časa opravi v času, ko mu pripada 50-odstotni dodatek, prejel 59,27 evra več kot doslej. Država pa bo od njegovega dela pobrala 90,57 evra več, so zapisali.
»Država bo pod krinko pravičnosti plačila za delo večji del dodatka iz naslova redefinicije minimalne plače pobrala zase. Če bi res hotela biti socialno pravična, bi razbremenila vse plače, tudi minimalne, in bi zaposlenim ostalo več za osebno potrošnjo,« je bil kritičen generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.
Že danes je minimalna plača, tako GZS, v Sloveniji med najbolj obdavčenimi v EU, po podatkih OECD pa le štiri evropske države (Nemčija, Poljska, Latvija in Madžarska) najmanj plačanim delavcem poberejo več kot Slovenija.
Poleg tega v GZS opozarjajo, da obstaja nevarnost, da bodo določeni delavci zaradi višjih prihodkov padli v višji dohodninski razred, ki pomeni višjo davčno obremenitev in posledično izgubo vsaj dela dodatno pridobljene neto plače.
Kot še trdijo, je dejstvo tudi, da bo redefinicija minimalne plače delodajalce v nekaterih dejavnostih močno dodatno stroškovno obremenila, ogrozila marsikatera delovna mesta, morda tudi obstoj marsikaterega podjetja.
Svoje trditve v GZS podpirajo tudi z rezultati Delove ankete, ki potrjujejo, da vlada nima podpore, ko odlaša z razbremenjevanjem plač. Kar 80 odstotkov anketiranih se zelo strinja ali pa se strinja, da je treba razbremeniti plače. »Javnost torej očitno bolje razume položaj Slovenije kot vlada in sindikati,« so še zapisali v GZS.
Sedem reprezentativnih sindikalnih central, podkrepljenih z 11.000 podpisi volivcev, je v parlamentarni postopek vložilo predlog zakonske spremembe definicije minimalne plače, s katerim bi iz nje izvzeli dodatke za neugoden delovni čas.
Sodeč po prvi obravnavi zakonskega predloga uživajo sindikati v svoji pobudi med poslanskimi skupinami skoraj soglasno podporo, zakonske spremembe pa je podprla tudi vlada.
